Dokumentarec razgalja neprijetno resnico

Izraelski režiser in preiskovalni novinar Yuval Abraham je zaradi svojega dokumentarnega filma, v katerem razkriva trpljenje Palestincev na zasedenih ozemljih, že dlje tarča groženj s smrtjo, ki prihajajo iz njegove domovine. Nanj so se vsule tudi obtožbe, da je film antisemitski. A kar je preveč, je preveč, je očitno ocenil Abraham, ko je takšna obtožba prišla od uradnih organov - mesta Berlin.

»Uradni mestni portal Berlina je zapisal, da ima naš film No Other Land (Ni druge dežele) antisemitske težnje. Film, ki je osvojil nagrado na Berlinalu in je bil nedavno povabljen na posebno projekcijo na nemškem veleposlaništvu v Izraelu. Boli me, ko vidim, kako po tem, ko ste umorili večino moje družine v holokavstu, besedo antisemitizem oropate pomena, da bi utišali kritike izraelske okupacije na Zahodnem bregu, kar je tema našega filma, in legitimizirali nasilje nad Palestinci. Kot levičarski Izraelec se v Berlinu leta 2024 ne počutim varnega in zaželenega, zato bom posegel po pravnih sredstvih,« je zapisal.

Berlinske mestne oblasti so se kasneje za svojo potezo opravičile, kar je razvidno tudi iz omenjene spletne strani. A film, ki govori o nasilju izraelskih naseljencev in vojske nad Palestinci, ki so prisiljeni zapuščati svoje domove – iz perspektive Abrahama in soavtorja filma, aktivista Basela Adre, s katerim sta se spoprijateljila –, že od začetka buri duhove, saj razgalja neprijetno resnico, o kateri v največjih zaveznicah Izraela nočejo in celo ne smejo govoriti. Tako večkrat nagrajeni film denimo v ZDA še po več mesecih iskanja ostaja brez ameriškega distributerja. »Morda se bojijo, da bi ostali brez financiranja, če Trump zmaga,« je tik pred volitvami v ZDA povedal Abraham za agencijo AP.

Yuval Abraham in Basel Adra sta na Berlinalu prejela nagrado za najboljši dokumentarec. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters

»Ampak Basel je tvegal svoje življenje leta in leta, že kot deček, da je posnel ta material. To zahteva ogromno poguma. Ali res ne moremo najti niti enega distributerja, ki bi imel pogum, da prevzame določeno tveganje, in distribuira tako priznan in pomemben dokumentarec?« je dejal.

Ploskala le enemu

Iz Nemčije prihaja najbrž najbolj nenavadna zgodba o neprijetnem položaju, v katerem se lahko znajdeš, če dovolj ostro ne nasprotuješ kritikam Izraela. Po Berlinalu februarja sta namreč nagrado za najboljši dokumentarec skupaj na odru prevzela oba režiserja, Abraham in Adra, njun govor pa je požel aplavz občinstva. Ploskala je tudi nemška zvezna komisarka za kulturo Claudia Roth, zaradi česar so jo ostro kritizirali in celo pozvali k odstopu. A se je rešila s salomonsko potezo in pojasnila, da je sicer res ploskala – a le izraelskemu režiserju, palestinskemu pa ne.

In kaj je na odru povedal Abraham? »Stojiva pred vami, oba sva enako stara. Jaz sem Izraelec, Basel je Palestinec. Čez dva dni se vračava v državo, kjer nisva enakopravna. Zame velja civilno pravo, zanj vojaško pravo. Jaz imam volilno pravico, on je nima. Jaz se lahko svobodno gibljem po državi, Basel pa je, tako kot še milijoni Palestincev, zaprt na okupiranem Zahodnem bregu. Ta položaj apartheida med nami, ta neenakost se mora končati.«

Film bomo pri nas lahko videli marca prihodnje leto na Festivalu dokumentarnega filma.