Družijo jih burja, vino in pesem (FOTO)

Vipavska dolina je znana po neugnani burji, odlični žlahtni kapljici in lepi pesmi. Vse te vipavske značilnosti v lep šopek spletajo številne pevske skupine, med katerimi gotovo izstopa Sotočje, ki letos slavi jubilej. Med trtami in ljudmi doma in po svetu doni njihova pesem že trideset let.

Na pobudo fantov in mož iz različnih krajev Vipavske doline se je pod vodstvom Mirana Rustje pred tridesetimi leti v Šempasu začela oblikovati zasedba, v katero so se stekale pevske ideje, ljubezen do lepega in druženja. Zato so si fantje nadeli ime Sotočje.

»Dirigentska paličica je v tem obdobju od Rustje potovala v roke Roka Bavčarja, zatem jo je prevzela Andreja Rustja, nato Ana Knez, nazadnje se je znašla v rokah magistra Janija Klančiča, ki jo vihti še danes,« pove Milan Jež, tudi sam glasbenik, član skupine Pomladni dan ter Društva pesnikov slovenske glasbe, ki je ustvaril veliko lepih besedil za ansamble, na Alpskem valu pa pripravil več kot 400 oddaj Zelena solza, v katerih je imela glavno vlogo narodnozabavna glasba.

Res bogata pot

Sedež so pevci iz Šempasa preselili v Batuje in nato v Črniče, kjer trenutno delujejo v okviru Kulturno-umetniškega društva Oktet Sotočje. Organizacijsko sta za skupino skrbela Evstahij Paljk in Jernej Štrancar. »Fantje redno sodelujejo na pevski reviji Primorska poje, občinskih revijah, martinovanjih, dnevih odprtih hramov Vipavske doline, literarnih večerih in odprtjih slikarskih razstav ter drugod po Sloveniji. Slovensko pesem so ponesli tudi v tujino, v Makedonijo, Srbijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, na Nizozemsko, v ZDA in Kanado. Skratka, njihova pot je res zelo bogata,« odstira podrobnosti Jež. Prav tako so dosegli odmevne uspehe na tekmovanjih, še posebno si štejejo v čast zmago na festivalu oktetov v Kranju leta 2015 in nastop na regijskem tekmovanju v Postojni leta 2023, kjer so prejeli zlato plaketo in bili razglašeni za najboljšo malo vokalno skupino. »Pod vodstvom Janija Klančiča so izdali zgoščenko z naslovom Ta družba naj živi, pojejo pa tako slovenske ljudske in umetne pesmi, napitnice, slovenske popevke kot skladbe tujih avtorjev, pa tudi duhovne pesmi in dalmatinske napeve, ki jih ljudje prav tako radi slišijo,« še pove Jež.

Pevci v skupini so prihajali, a tudi odhajali; ves čas se je sestava pomlajevala, med njimi pa sta se spletla močna medgeneracijska vez in prijateljstvo. Ob jubileju so pevci okteta Sotočje v dvorani slovenske prve vlade v Ajdovščini pripravili koncert, na katerem je nastopilo enajst pevcev. Oktetu so se namreč pridružili trije mladi, kar kaže na to, da se za prihodnost skupine ni bati. »Ljubiteljem lepe pesmi so se predstavili v zelo lepi luči, saj so peli vrhunsko in ubrano, kot znajo le oni, in so pobožali duše poslušalcev. Nastop so popestrili člani Mariborskega okteta, dogodek pa je duhovito povezoval igralec Radoš Bolčina,« še pove Jež. Do besede sta prišla in zbrane navdušila tudi basist Boris Jež in tenorist Zvonko Ferfolja, ki navadno oblikujeta nastope, Jež pa z umetniško besedo vedno požlahtni srečanja s poslušalci. 

Tudi Boris Jež je prišel do besede.

Sotočje z Radošem Bolčino

Tri desetletja že nastopajo. Fotografije: Osebni arhiv