Družina Avsenik: Monika stopa po bratovih stopinjah (VIDEO)
Družina Avsenik je s svojo glasbo Slovenijo postavila na svetovni zemljevid. Nobena skrivnost ni, da bogato Avsenikovo zakladnico že vrsto leto širi Sašo Avsenik s svojim ansamblom, zdaj pa mu na tej poti uspešno sledi mlajša sestra Monika, ki že nekaj časa ustvarja z očetom Gregorjem. Slednja sta med oboževalce slovenske glasbe poslala novo pesem Čarobni svet.
Želela bi, da Avsenikova glasba ostane večna, saj jo je dedek zapisal globoko v srca ljudi.
Spomladi sta pripravila niz koncertov z naslovom Melodija za tebe in ob spremljevalnem ansamblu predstavila nekaj avtorskih pesmi in nekaj pesmi bratov Avsenik. Tokrat pa sta še bolj združila moči in ustvarjala kot pravi tandem. Snemanje, aranžiranje in studijsko urejanje je prevzel Gregor, Monika pa je prevzela vizualno podobo in sama napisala scenarij ter prevzela montažo videospota. Gregorjev navdih za besedilo in melodijo je bila gora Begunjščica, ki se vzpenja visoko nad Begunjami.
»Navdihuje me okolje, v katerem živimo. Prebujanje dneva in žarki sonca, ki zjutraj zlatijo vrhove, mi vlivajo optimizem in hvaležnost za vsak nov dan, ki nam je dan. Ob občudovanju prelepe Begunjščice, ki krasi našo deželo, je nastala pesem Čaroben svet. Pesem opisuje lepoto naših gora in planinsko veselje, ki ga začutiš, ko se povzpneš na goro,« pravi mlada pevka, ki je že kot otrok občudovala glasbenike in si po tihem želela, da bi bila tudi sama nekoč pevka. Čeprav dolgo ni verjela vase, je vendarle zbrala pogum in se pred nekaj leti tudi sama odpravila na glasbeno pot.
Ne skriva, da želi nadaljevati dolgo glasbeno tradicijo svoje družine. »To je velika odgovornost. Dedkovo glasbo res cenim in spoštujem. Lahko rečem, da se kot glasbenica čutim tudi nekoliko odgovorno za širjenje njegove glasbe. Če ne drugače, že zaradi naših potomcev. Želela bi, da Avsenikova glasba ostane večna, saj jo je dedek zapisal globoko v srca ljudi,« pove Monika, ki vedno znova občuduje bližnje gore in se ozira proti vrhovom, ko se pripelje v domače Begunje.
»Spomnim se, kako je tudi ata Slavko občudoval pogled na Begunjščico. Svojo ljubezen do domačega kraja, okolice in na splošno Slovenije je izkazal v številnih pesmih. To ljubezen čutiva tudi midva z očetom in vesela sem, da na neki način nadaljujeva njegovo poslanstvo. Čeprav ne grem pogosto v hribe, občutim posebno radost, ko mi to uspe. Že pogledi po poti te pustijo odprtih ust, ko pa prideš na sam vrh, takrat pozabiš na vse težave. Človek res občuti neko pomirjenost, zadovoljstvo in hvaležnost, ko vidi vso to mogočno in prelepo naravo okoli sebe. To je res čaroben svet,« še pove hvaležno mlada Avsenikova glasbenica.
