Dvakratni oskarjevec obtožen plagiatorstva
Filma Ločitev in Trgovski potnik sta iranskemu režiserju Asgharju Farhadiju prinesla oskarja za najboljši tujejezični film, lani pa so se mu za njegov zadnji film Junak priklonili še na canskem festivalu, od koder je odkorakal z veliko nagrado žirije. A če sta bila kritiška srenja in občinstvo navdušena nad njegovo zgodbo o Rahimu, ločenem očetu mladega fanta, ki se zaradi dolga, ki ga ne more odplačati, znajde v iranskem zaporu, je filmarjeva nekdanja študentka Azadeh Masihzadeh ob gledanju doživljala déjà vu. To zgodbo, vsaj zasnovo, vendar že dobro pozna! »Med gledanjem sem se začela tresti. Bila sem v šoku, dobro sem namreč vedela, kaj bo sledilo vsakemu prizoru,« je dejala Azadeh, ki naj bi to idejo in koncept razvila že leta prej med študijsko delavnico pod Farhadijevo taktirko, ko je posnela dokumentarec Vsi zmagovalci, vsi poraženci. Zdaj si ga je očitno »izposodil« sloviti iranski režiser, seveda brez njenega dovoljenja ali navedbe njenega imena, in na temelju njenih raziskav ter ideje posnel nagrajenega Junaka.
Zahteva delež
Enega največjih iranskih režiserjev je obtožila plagiatorstva. Hude obtožbe, težjih v umetniških vodah skoraj ni, na katere pa se je Farhadi odzval, da so neresnične. Zatrjuje, da je film sad njegovega lastnega raziskovanja. Še več, odzval se je s protitožbo in nekdanjo študentko obtožil obrekovanja in širjenja laži, a za to po presoji sodišča v Teheranu nima dovolj dokazov. »Nekoliko sem olajšana, ne pa zadovoljna, saj sem Farhadija globoko spoštovala kot svojega profesorja. Včasih pomislim, da sploh ne bi smela spregovoriti,« se je na zavrnitev režiserjeve tožbe z mešanimi občutki odzvala Azadeh, ki pa je prehodila šele prvi del težke sodne poti. Pred njo je še sojenje zaradi njenih obtožb plagiatorstva, saj je sodišče presodilo, da ima na svoji strani dovolj dokazov in tehtnih trditev, da se bo moral filmar pred sodiščem zagovarjati glede obtožb kršenja avtorskih pravic. A režiserjev odvetnik Kaveh Rad je že dejal, da to še zdaleč ni končno mnenje sodišča in da zna priti primer tako na kazensko kot tudi na pritožbeno sodišče. In njegovemu klientu gotovo govori v prid podatek, da je sodišče že zavrnilo Azadehin zahtevek za delež prihodka od filma.
Pred sodiščem se bo moral zagovarjati glede obtožb kršenja avtorskih pravic, a iranska zveza filmskih cehov je na njegovi strani.
Azadeh je dokumentarec, katerega premiso naj bi ji Farhadi ukradel, posnela v letih 2014 in 2015. Tri leta pozneje je bil prikazan na filmskem festivalu v iranskem Širazu, že naslednje leto, zatrjuje, pa je pod režiserjevim pritiskom podpisala dokumente, v katerih je nanj prepisala vse avtorske zasluge. Menda ker se je bala njegovega vpliva. Oskarjevec je na začetku letošnjega leta dejal, da mu je »resnično težko, ko se poskušam vrniti in se spomniti, kakšna je geneza in kaj je sprožilo zgodbo« za film.
»Številne od teh zgodb se v tvojih mislih razvijejo podzavestno, postopoma se začnejo oblikovati, in impulz za scenarij raste (...) Ta sega morda 12, 15 let nazaj, ko sem zbiral lokalne časopise in sodeloval s svojimi študenti pri raziskovanju tovrstnih zgodb.«
