DAVID BOWIE
Film o Bowieju brez njegove glasbe
Napovednik naletel na kritike. Zvezdnikova družina si ni želela tovrstne biografije.
Odpri galerijo
Filmske biografije glasbenih zvezd so vroča roba filmske meke, ki jih odprtih rok sprejemata tako občinstvo kot kritiška srenja. O tem ne nazadnje pričata zgodbi o Freddieju Mercuryju (Bohemian Rhapsody) in Eltonu Johnu (Rocketman), ki sta si prislužili izjemne kritike in oskarja. In ker Hollywood rad sledi vodilu, da je železo treba kovati, dokler je vroče, je umetniško kolesje že začelo mleti, življenja katerih glasbenih velikanov si zaslužijo film.
V delu je tako že zgodba o tragični Whitney Houston, svoje življenje se je na trak odločila ujeti Madonna, skoraj končana je že biografija o pokojni kraljici soula Arethi Franklin, že v tem mesecu pa naj bi luč sveta ugledala pripoved o Davidu Bowieju in njegovi poti med glasbene legende.
Bil je genialen. Edinstven. Neponovljiv. Moški tisočerih obrazov in prav toliko talentov. Ujeti bistvo pokojne ikone glam rocka Davida Bowieja ter to prenesti na filmski trak bi bilo zatorej velikanski izziv za vsakega igralca. Kar je režiser prihajajočega filma Stardust Gabriel Range zaupal britanskemu glasbeniku in igralcu Johnnyju Flynnu, ki se doslej ne more pohvaliti s pretiranim naborom vlog, a je to zgrabil z zanosom in navdušenjem. Ki pa se, vsaj sodeč po odzivih na napovednik, ki se je začel vrteti v teh dneh, očitno nista prenesla na filmski trak.
»Zemljo bi lahko prečesal po dolgem in počez, pa mi ne bi uspelo najti igralca, ki bi manj spominjal na Bowieja,« je bil eden izmed odzivov. Čeprav so kritike bolj kot na izbiro Flynna letele na zgodbo samo. Range, ki ni prijel le za režijsko taktirko, pač pa s Christopherjem Bellom tudi spisal scenarij, je namreč zajel zgolj začetni del glasbenikove poti med zvezde, še preden je Bowie postal globalna ikona. »Spoznajte Davida, preden je bil Bowie,« poskuša filmar pritegniti občinstvo z obljubo, da bo pokazal resničnega moškega za zvezdnikom, ki se je spreminjal kot kameleon.
Dogajanje je tako postavil v leto 1971, ko se je Bowie prvič odpravil prek luže in poskušal navdušiti ameriško občinstvo, ki pa nanj še ni bilo pripravljeno. In je hitro sprevidel, da mora, če želi z ljudmi vzpostaviti stik in zajahati val svetovne slave, samega sebe na novo izumiti. In izumljal se je vselej znova in na novo, vsak njegov alter ego je bolj poseben in drugačen od prejšnjega. In četudi so bili ti alter egi izmišljeni, zgolj plod njegove živahne, brezmejne domišljije, so postali ikonski in kultni, naslovitejši pa verjetno njegova odrska persona Ziggyja Stardusta. Kar pa zna biti že rdeča nit katerega drugega filma o Bowieju.
Kajti s prihajajočim, ki naj bi luč sveta ugledal 25. novembra, se bodo morali Bowiejevi oboževalci zadovoljiti s predzgodbo do slave. Ter, kar je precej hujše in tisto, kar je v napovedniku najbolj zmotilo, brez njegove brezčasne glasbe, za katero se je zdelo, kot bi skoraj prihajala z drugega planeta. O filmski biografiji glasbenikova družina namreč ni želela niti slišati, zato ameriški produkcijski hiši IFC Films, ki stoji za filmom Stardust, ni uspelo pridobiti avtorskih pravic za Davidovo glasbo. Zatorej – film o Bowieju brez njegove glasbe.
»Kako se kdo loti filma o Bowieju brez ene same note iz katere njegovih pesmi – to presega moje razumevanje,« je zapisal eden, ki je razočarano gledal napovednik. Drugi ne more razumeti, kako je kdo ustvarjanju sploh prižgal zeleno luč, ko pa manjkajo glasba, čustva, življenje, tretji pa dodaja, da bi bilo tovrstno zgodbo smiselno posneti le v obliki muzikala, da bi torej temeljila na pokojnikovi glasbi. Nekateri pa menijo, da je neokusno, da se je kdo sploh lotil filma o pokojnem glasbenem genialcu, ko pa si tega njegova družina ni želela.
Biografije kalibra, kot sta bila Bohemian Rhapsody ali Rocketman, si torej ne moremo obetati, a tega ustvarjalci niti niso poskušali doseči. »Naš film ni v istem žanru, pa tudi čustveno ni podoben tem velikim biografijam. V bistvu je izvorna zgodba, kako je Bowie postal Bowie, in upam, da bodo ljudje to tudi sprejeli v tej luči,« je dejal Flynn, ki ni le odigral naslovnega junaka, pač pa tudi spisal avtorsko skladbo.
V delu je tako že zgodba o tragični Whitney Houston, svoje življenje se je na trak odločila ujeti Madonna, skoraj končana je že biografija o pokojni kraljici soula Arethi Franklin, že v tem mesecu pa naj bi luč sveta ugledala pripoved o Davidu Bowieju in njegovi poti med glasbene legende.
Bil je genialen. Edinstven. Neponovljiv. Moški tisočerih obrazov in prav toliko talentov. Ujeti bistvo pokojne ikone glam rocka Davida Bowieja ter to prenesti na filmski trak bi bilo zatorej velikanski izziv za vsakega igralca. Kar je režiser prihajajočega filma Stardust Gabriel Range zaupal britanskemu glasbeniku in igralcu Johnnyju Flynnu, ki se doslej ne more pohvaliti s pretiranim naborom vlog, a je to zgrabil z zanosom in navdušenjem. Ki pa se, vsaj sodeč po odzivih na napovednik, ki se je začel vrteti v teh dneh, očitno nista prenesla na filmski trak.
»Zemljo bi lahko prečesal po dolgem in počez, pa mi ne bi uspelo najti igralca, ki bi manj spominjal na Bowieja,« je bil eden izmed odzivov. Čeprav so kritike bolj kot na izbiro Flynna letele na zgodbo samo. Range, ki ni prijel le za režijsko taktirko, pač pa s Christopherjem Bellom tudi spisal scenarij, je namreč zajel zgolj začetni del glasbenikove poti med zvezde, še preden je Bowie postal globalna ikona. »Spoznajte Davida, preden je bil Bowie,« poskuša filmar pritegniti občinstvo z obljubo, da bo pokazal resničnega moškega za zvezdnikom, ki se je spreminjal kot kameleon.
Dogajanje je tako postavil v leto 1971, ko se je Bowie prvič odpravil prek luže in poskušal navdušiti ameriško občinstvo, ki pa nanj še ni bilo pripravljeno. In je hitro sprevidel, da mora, če želi z ljudmi vzpostaviti stik in zajahati val svetovne slave, samega sebe na novo izumiti. In izumljal se je vselej znova in na novo, vsak njegov alter ego je bolj poseben in drugačen od prejšnjega. In četudi so bili ti alter egi izmišljeni, zgolj plod njegove živahne, brezmejne domišljije, so postali ikonski in kultni, naslovitejši pa verjetno njegova odrska persona Ziggyja Stardusta. Kar pa zna biti že rdeča nit katerega drugega filma o Bowieju.
Kajti s prihajajočim, ki naj bi luč sveta ugledal 25. novembra, se bodo morali Bowiejevi oboževalci zadovoljiti s predzgodbo do slave. Ter, kar je precej hujše in tisto, kar je v napovedniku najbolj zmotilo, brez njegove brezčasne glasbe, za katero se je zdelo, kot bi skoraj prihajala z drugega planeta. O filmski biografiji glasbenikova družina namreč ni želela niti slišati, zato ameriški produkcijski hiši IFC Films, ki stoji za filmom Stardust, ni uspelo pridobiti avtorskih pravic za Davidovo glasbo. Zatorej – film o Bowieju brez njegove glasbe.
»Kako se kdo loti filma o Bowieju brez ene same note iz katere njegovih pesmi – to presega moje razumevanje,« je zapisal eden, ki je razočarano gledal napovednik. Drugi ne more razumeti, kako je kdo ustvarjanju sploh prižgal zeleno luč, ko pa manjkajo glasba, čustva, življenje, tretji pa dodaja, da bi bilo tovrstno zgodbo smiselno posneti le v obliki muzikala, da bi torej temeljila na pokojnikovi glasbi. Nekateri pa menijo, da je neokusno, da se je kdo sploh lotil filma o pokojnem glasbenem genialcu, ko pa si tega njegova družina ni želela.
Film, ki so ga začeli snemati lansko poletje, bi moral svetovno premiero doživeti aprila letos na filmskem festivalu Tribeca, ta je bil zaradi pandemije covida-19 odpovedan.
Biografije kalibra, kot sta bila Bohemian Rhapsody ali Rocketman, si torej ne moremo obetati, a tega ustvarjalci niti niso poskušali doseči. »Naš film ni v istem žanru, pa tudi čustveno ni podoben tem velikim biografijam. V bistvu je izvorna zgodba, kako je Bowie postal Bowie, in upam, da bodo ljudje to tudi sprejeli v tej luči,« je dejal Flynn, ki ni le odigral naslovnega junaka, pač pa tudi spisal avtorsko skladbo.