Film o dvojniku, ki je med snemanjem ohromel
Kaskaderji običajno ostajajo v senci svojih zvezdniških dvojnikov. Toda David Holmes, ki je od prvega dela franšize o verjetno najbolj znanem otroškem čarovniku Harryju Potterju izvajal vse nevarnejše podvige namesto Daniela Radcliffa, zdaj stopa iz sence naravnost pod reflektorje.
»Končno je prišel ta dan, ko lahko razkrijem vse trdo delo in skrivnostni projekt minulih štirih let. Delal sem film z naslovom The boy who lived (Deček, ki je živel, op. p.),« se je oglasil David, ki pa ni snemal še enega v vrsti filmov, pri katerih ne vidimo njegovega obraza.
10 let je bil kaskader v filmih o Harryju Potterju.
Ne, ustvarjal je filmsko zgodbo svojega življenja, ki mu ga je prav delo kaskaderja pri eni najuspešnejših filmskih franšiz vseh časov spremenilo za vedno. Zaradi hude nesreče med snemanjem osmega in zadnjega Harryja Potterja, Svetinje smrti, je Holmes pri svojih 28 letih ostal paraliziran. Zgodbo so prenesli na film, izvršni producent pa je prav filmski zvezdnik Daniel Radcliffe.
Nastaja pod okriljem dveh televizijskih hiš
Dokumentarni film nastaja pod okriljem televizijskih hiš Sky in HBO Documentary films, govori pa o nadobudnem in nadarjenem telovadcu Davidu, ki se mu je pri 18 letih zdelo, da je zadel na poklicnem lotu, saj so mu zaradi drobne rasti in otroškega obraza ponudili delo dvojnika tedaj komaj 11-letnega Radcliffa, ki je kot Harry Potter čez noč postal svetovna megazvezda. David je celo desetletje, v katerem so nizali filme o mladem čarovniku, ostajal neznan – vse do tistega usodnega januarja 2009, ko je šlo vse narobe.
Med vajo prizora, ki je vključeval eksplozijo, med katero Davida v Potterjevi vlogi katapultira v zrak, je priletel v steno in nato na tla pod napačnim kotom, morda za le nekaj stopinj drugačnim od načrtovanega. Ob padcu je ostal pri zavesti, a zaskrbljenim reševalcem na sceni je šepnil tri preklete besedice: »Ne čutim nog.« Strah, da si je poškodoval hrbtenico, se je izkazal za utemeljenega. Kljub takojšnji pomoči in operacijam v specializirani bolnišnici za tovrstne poškodbe je David ostal hrom od pasu navzdol, pa tudi rok in dlani ne more več premikati v celoti.
Kaskaderji niso nadljudje
Tokrat ni prvič, da sta David in Daniel tudi po koncu skupne potterijade združila moči. Pred tremi leti sta namreč lansirala podkast Holmes' Cunning Stunts, v katerem se pogovarjata s hollywoodskimi kaskaderji in predstavljata njihovo delo. »Okoli kaskaderjev se je razvil mit, da so kot nadljudje,« pravi Radcliffe in še, da javnost velikokrat, ko na filmskem traku vidi kaj resnično bolečega in grozljivega, to brž pripiše posebnim učinkom. »V resnici to velikokrat ni res. Nekaterih stvari se preprosto ne da zaigrati. Padca po stopnicah ne moreš le hliniti. Ko vate trči avto, ta vate (oziroma v kaskaderja) tudi v resnici trči, le da vozi počasneje, kot bi v resničnem življenju. Kaskaderji pri vsem tem najdejo najmanj bolečo in najbolj varno pot, ki pa še vedno boli.«
10 let kaskaderskega dela ter utrinki zasebnosti
Dokumentarec bo na filmski trak ujel 10 let njegovega kaskaderskega dela ter utrinke iz njegove zasebnosti. Vključuje intervjuje z Radcliffom in drugimi člani snemalne ekipe, z njegovimi prijatelji in družino. Pokaže, kako se je naučil živeti s posledicami nesreče in kako se spopada z vsemi ovirami.
»Biti kaskader, biti Danielov dvojnik, to je bila najboljša služba na svetu. A januarja 2009 se mi je pripetila nesreča, ki mi je za vedno in povsem spremenila življenje,« med napovedjo filma pove David in nadaljuje, da ta ne pokaže le njegovih dosežkov pred prižganimi filmskimi kamerami.
»Pokaže tudi izzive, s katerimi se zdaj srečujem vsak dan, in moj odnos do življenja, odkar sem si zlomil vrat. Pri tem mi pride na misel stavek Harryja Potterja, da smo močni le toliko, kolikor smo med seboj povezani, in tako šibki, kot smo med seboj razdruženi. Verjamem namreč, da sem živ in da živim, kot živim, le zaradi ljubezni in podpore, ki mi ju že ves čas izkazujejo ljudje okoli mene.«
