Filmu o Trumpu grozi tožba zaradi blatenja
Veliko platno na filmskem festivalu v Cannesu je zavzel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. No, na njem je zaživela zgodba njegovega vzpona skozi oči iranskega režiserja Alija Abbasija. Takoj po premieri je zgodba razjezila republikanskega kandidata letošnjih predsedniških volitev v ZDA, saj naj bi bil v filmu Vajenec prikazan kot brezobzirna pošast.
»To so smeti, čista izmišljotina, ki senzacionalizira že davno ovržene laži,« se je oglasil Trumpov predstavnik Steven Cheung in film označil za škodljivo blatenje Trumpovega ugleda in imena, zaradi česar bodo »vložili tožbo in ukrepali proti očitno lažnim trditvam teh domnevnih filmskih ustvarjalcev«.
22 filmov se poteguje za zlato palmo.
Na začetku filma, mimogrede, ta je med 22 kandidati, ki se potegujejo za glavno nagrado, zlato palmo, je sicer opozorilo, da je mnogo dogodkov v njem prirejenih in izmišljenih, kar je režiser izkoristil pri brutalnih prizorih za zaprtimi vrati. Občinstvo je namreč zadrževalo dih ob scenah, ko se kontroverzni poslovnež in politik odloči za liposukcijo in operacijo presaditve las, še najbolj pa ob prizoru posilstva bivše žene Ivane. Slednja je med ločitvenim postopkom leta 1990 Trumpa obtožila, da jo je leto prej vrgel na tla, vlekel za lase in nato posilil, a je obtožbo pozneje preklicala. »Želeli smo narediti punk rock različico zgodovinskega filma in se ne preveč pikolovsko ukvarjati s podrobnostmi in s tem, kaj je prav in kaj ne,« je dejal Abbasi.
Pozitiven odziv
Vajenec pripoveduje o Trumpu kot ambicioznem nepremičninskem poslovnežu v New Yorku v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Življenje mu spremeni srečanje z odvetnikom Royem Cohnom, ki prevzame vlogo njegovega neusmiljenega mentorja. Cohnovi nauki, kot sta »ničesar ne priznaj, vse zanikaj« in »napadi, napadi, napadi«, postanejo Trumpov manifest v njegovem poznejšem življenju. Sprva skoraj simpatičen portret trmastega, a naivnega povzpetnika prikazuje, kako se Trump postopoma spreminja, ko spoznava temne plati sklepanja poslov in okusi moč.
Pod scenarij filma, ki je na festivalu požel osemminutne stoječe ovacije in tudi pozitiven odziv kritiške srenje, se je podpisal Gabriel Sherman, novinar, ki je poročal o nepremičninskem trgu za New York Observer in bil v pogostih stikih s Trumpom. V glavnega (anti)junaka se je prelevil Sebastian Stan, znan iz Marvelovih filmov o superjunakih, neusmiljenega Cohna pa je odigral Jeremy Strong.
Leta 1990 je Trumpa obtožila, da jo je vrgel na tla, vlekel za lase in nato posilil.
