Folklorna skupina Dragatuš: kjer je kultura doma pri vsaki hiši (FOTO)

Na dveh razprodanih koncertih v dvorani Kulturnega centra Semič je 80-članska zasedba uveljavljene Folklorne skupine Dragatuš z gosti, člani društva Citroprekelj Bela krajina, predstavila povsem nove, kratke folklorne, plesne, pevske in instrumentalne točke. Koncert z naslovom Domovina je ena, ljubezni je več … so posvetili letu domovine, ki ga praznuje Občina Črnomelj.

V barvitost belokranjskega izročila je občinstvo uvedla osemletna Anika Birkelbach: »Zvenele bodo citre, opreklji, tamburice, harmonika bandonika, klarinet, violine, drumljica – vse, kar premore naša pokrajina. Plesalo in pelo se bo v belih in pražnjih belokranjskih folklornih kostumih. In še to vam povem – sodelovali bodo tudi člani otroške folklorne skupine Dragatuš, torej moja generacija. Uživajte v že 33. letnem koncertu naše folklorne skupine,« je zgovorna Anika s pojočim glasom brez zadržkov navdušila prisotne.

Ko zaplešejo mladi.

Nato se je podala k mizi, kjer jo je v družbi še dvajsetih mojstric pod taktirko prof. Damjane Praprotnik čakal citroprekelj.

Ponosni na zapuščino

Ne le da lepo napoveduje, Anika z občutkom spretno udarja s paličicami po strunah tega starega slovenskega ljudskega glasbila. Ljubezen do domovine, ki se najmočneje izraža v težkih trenutkih zdomstva, je v pesem Domovina strnil poljanski rojak Jožef Šmalcelj iz Predgrada. Napisal jo je med bivanjem v ZDA v preteklem stoletju. Stihe Jaz ljubim domovino, moj lepi rojstni kraj, in mi vedno je v spominu, da bi videl jo še kdaj je občuteno zapel David Kopač.

Godala, pa tudi harmoniki bandoniki

Mladi godci otroške FS Dragatuš

Šmalcelj je budno spremljal kroniko svoje ljubljene doline. Rodil se je 1878., umrl pa pred 60 leti. Na njegovi rojstni hiši so leta 2014 postavili ploščo s spominskim napisom. Na ogled so kopije njegovih 21 pesmi, tako notnih zapisov kot besedil v rokopisu. Napisal je pesmi, kot so Nova Jugoslavija, Padlim borcem, Dvajseta obletnica itd. Jožef je bil mali kmet in trgovec, prvi denar je zaslužil kot kovač. Potem je šel v glasbeno šolo. V Ameriki je bil štirikrat, skupaj 12 let. Leta 1923 se je vrnil in se posvetil trgovini. Njegov moto je bil, da človeka najbolj pomlajujejo glasba, petje in humor, vino pa v zmernih odmerkih. Še posebno tisto, ki dozoreva v kleteh onstran Tanče Gore, v Beli krajini. »Lahko smo ponosni na njegovo zapuščino, tudi na pesmi. Sicer je bil samouki umetnik, vendar ga v teh krajih častijo z veliko začetnico,« je ob spominu na domoljuba aplavz požel David.

Poskočno in usklajeno

Po plesni točki Žive Barič in pevskem duetu Sare Banovec ter Neže Barič, ki so belokranjsko ljudsko pesem o nezvestobi predstavile na sodoben način, so oder zavzeli nadarjeni mladi godci otroške FS Dragatuš v sestavi Nina Kobetič in Vito Bremec (harmonika), Neja Dajčman in Evita Šmalcelj (violina) ter Rebeka Kopač (klarinet). Za vrhunec večera sta poskrbeli otroška in članska odrasla folklorna skupina, ki sta z izvedbo novega programa navdušili občinstvo. »Že kot gimnazijka sem pred 26 leti stopila v skupino in se kot Belokranjka, ki je v Grosuplje zaradi službe v Ljubljani odpeljala Belokranjca, ob petkih popoldne ali nedeljah dopoldne vozim na vaje. Kolegici je srce vzel Dolenjec, iz Šmarjete,« je skupini še naprej zvesta Katarina Jesih Šterbenc.

Pesem o domovini

»To je naš prispevek letu domovine v Občini Črnomelj, s katerim želimo obiskovalcem predstaviti najlepše belokranjsko izročilo, vezano na domovino in ljubezen. Navdušeni smo nad odzivom občinstva in izvedbo programa, ki smo ga pripravljali dobro leto, intenzivneje pa od septembra s tedenskimi vajami,« je dejal umetniški vodja FS Dragatuš Tadej Fink.

Skupaj so zapeli.

Ob koncu so vsi nastopajoči pod vodstvom zborovodkinje Ani Jankovič Šober in ob spremljavi Damjane Praprotnik na citrah zapeli pesem o domovini, z njo pa sklenili večer, ki bo obiskovalcem še dolgo ostal v spominu. Prav ob koncu je Janja Ravnikar, predsednica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, razglasila, da je FS Dragatuš izbrana, da bo jeseni zastopala Slovenijo na velikem svetovnem festivalu tradicijske glasbe in ljudske umetnosti v Južni Koreji. »Čast, ponos, priznanje, obveza … Ne vem, kaj bi ta trenutek rekel. A ne glede na vse ne dvomim, da bodo naše noge na daljnem vzhodu Azije v ljudskih oblačilih, kjer prevladuje bela barva, ter v pražnjih nošah poskočne, točke usklajene,« je novico oznanil Fink.

Strokovni sodelavki skupine Zdenki Pezdirc je podelil srebrno značko svetovnega združenja CIOFF za skoraj 50-letno izjemno predano delo na folklornem področju, na katerem je s številnimi terenskimi raziskavami in koreografijami še dodatno obogatila belokranjsko in slovensko dediščino. Dragatuš z okolico je zagotovo edino naselje v Sloveniji, kjer je kultura v najširšem pomenu besede pri vsaki hiši doma.