Glasba po večerji

Skupina Lagard, ki je nase opozorila s priredbo skladbe You are my sunshine, se vrača na radijske valove s svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Happy song. Kot avtor in aranžer se je pod njo podpisal Luka Groboljšek, omeniti pa velja, da sta se ekipi kot solista pridružila še flavtistka Andreja Ravnikar in kitarist Robert Pikl. »Pri Lagardu se že od začetka vse vrti okrog kakovosti. Vrhunski ameriški producent David Foster je nekoč dejal, da ko ustvarjaš in gradiš neko idejo, imej v podzavesti to, da imaš na bančnem računu milijon dolarjev, tudi če si brez prebite pare. Tako delujem tudi sam že od nekdaj. Lahko bi delali še boljše, pa že tako za snemanje ene ali dveh skladb porabimo več denarja kot večina Slovencev za obiske koncertov in nakupe plošč v vsem življenju oziroma povprečen band za cel album,« nam je zaupal Groboljšek, ki je pri oblikovanju zvoka poiskal pomoč pri večkratnem grammyjevem nagrajencu Bernieju Grundmanu, ki velja za enega najboljših izvajalcev masteringa na svetu, med drugimi se je podpisal pod albuma Thriller in Purple Rain. »Snemali smo z Domnom Gracejem, ki ima ogromno izkušenj, kako mora zveneti orkester, pri miksu pa je poleg Domna sodeloval tudi Tomaž Maras - Mot, ki velja za enega najboljših in je z nami delal že pri prvih posnetkih. Mastering je tako kot prejšnjič delal Matej Gobec, pred tem pa smo šli po pomoč še k Bernieju Grundmanu. Edina pot je navzgor.« Skupina Lagard, ki jo sestavljata še Peter Jeretina in Miha Plantarič, se predstavlja z navidezno lahkotno skladbo, ki navdušuje z domiselnim poigravanjem glasbil, in široko ter dinamično zvočno sliko, ki se mestoma spogleduje z jazzom in šansonom. »Naša glasba ni glasba jazzovskega tria, da bi lahko igrali kjer koli. Če je na posnetku več kot dvajset inštrumentov, mora to publika slišati tudi na koncertu. Dokler ne bo vseh pogojev, ki bi nam omogočali takšen nastop, ne bomo imeli koncerta. Ko pa bo, mora biti najboljše, kar so ljudje slišali,« odgovarja Groboljšek na vprašanje, kdaj se jih bo dalo naslednjič slišati. »Dobro glasbo sestavljata dobra skladba in dober zvok, katerega sestavni del je zame tudi orkestracija. Če ti pri skladbi ne uspe 100-odstotno, lahko nekaj pridobiš z zvokom, če pa pri obeh temeljih pogrneš, nimaš kaj ponuditi poslušalcu, razen podlage, ob kateri kuhajo in perejo avto. Problem je, ker večina glasbenih izvajalcev danes poskuša doseči prav to. Želim, da bi Lagard poslušali, ko je že kuhano. Ob večerji, še bolje po njej, ter v brezhibno opranem avtu. Pravzaprav niti ne želim, da bi se poslušalec preveč osredotočal na našo glasbo. Za to imamo kritike in jazzovske poznavalce. Dokler se ob slišanem počuti prijetno, ni potrebe po tem.«