FESTIVAL
Guštanj na zemljevidu narodno-zabavne glasbe
Na koroškem festivalu slavil Ansambel Opoj. Plaketa občinstva v roke Ansambla Marka Gostenčnika.
Odpri galerijo
Letošnji veliki zmagovalci festivala Guštanj Ansambel Opoj
V Grajskem parku Guštanj na Ravnah na Koroškem se je v petek zvečer odvijal tretji festival narodno-zabavne glasbe, na katerem so se ansambli predstavili z eno lastno skladbo in z eno iz zakladnice narodno-zabavne glasbe. Nastopili so Ansambel Kvinta, Ansambel Gregorja Kobala, Ansambel Marka Gostenčnika, Ansambel Opoj, Ansambel Roka Kastelca, Ansambel Toni, Ansambel Jug, Extra kvintet in Srčni muzikanti.
Skrbno jih je poslušala strokovna komisija, v kateri so bili Franc Šegovc, Igor Podpečan, Janez Dolinar, Marijana Mlinar, Klemen Rošer in Jani Repnik, ki so ocenili nastop vsakega posameznika. Pozorni so bili na vokalno in inštrumentalno izvedbo, melodijo, aranžma in celostni nastop. Največ točk je zbral Ansambel Opoj, ki se je predstavil s skladbama Združena v sreči in Jaz in ti.
Slednja je bila tekmovalna, v celoti jo je napisal član Opoja Uroš Škripec, ki je prejel tudi nagrado za najboljše besedilo. Drugo mesto so si priigrali Srčni muzikanti, ki so izvedli skladbo Žalostna deklica iz zakladnice Ansambla bratov Avsenik ter lastno Da lahko bi te spet srečala avtorice Larise Obretan, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo melodijo, aranžma je napisal Luka Krof. Tretjo nagrado strokovne komisije festivala Guštanj si je prislužil Ansambel Kvinta, ki se je predstavil s skladbo Braneta Klavžarja Jesen ihti iz zakladnice ter lastno z naslovom Ponedeljek, avtorjev Marjana Turka in Mateja Kocjančiča.
Skladbe je ocenjevala tudi prisotna publika in z njihovo pomočjo si je plaketo občinstva priigral Ansambel Marka Gostenčnika, ki je iz zakladnice izbral skladbo Nika Zajca Po Sloveniji, njihova lastna pa nosi naslov Moja Koroška, ki jo je napisal vodja ansambla Marko Gostenčnik, sicer bas kitarist, medtem ko je besedilo delo Romane Cafuta.
»Zelo sem vesel, da sem bil že tretjič povabljen v eminentno družbo članov strokovne žirije festivala, ki je v pičlih treh letih prerasel v pomemben narodno-zabavni dogodek in je edini tovrstni festival na Koroškem, za katerega se zanima vse več ansamblov pa tudi širša javnost. Ansamble zagotovo pritegnejo lepe nagrade, za organizacijo pa si vse pohvale zasluži Tadej Breznik iz ZKŠTM Ravne, pod okriljem katerega festival poteka. Vse od prvega festivala izkazuje pomembno podporo tudi Franc Šegovc, vodja Štirih kovačev, kar je neprecenljivega pomena, in to je pečat, ki daje festivalu poseben sij,« je misli strnil priznani učitelj harmonike in član strokovne žirije Klemen Rošer.
Predstavilo se je tudi nekaj ansamblov, ki medijsko še niso prepoznavni, je pristavil. »Kot glasbenika, ki zagovarja temelje slovenske narodno-zabavne glasbe, me izjemno veseli, da je bilo v njihovih nastopih čutiti spoštovanje do tovrstne zvrsti in da razmišljajo o vseh pomembnih glasbenih prvinah, ki jih odličen narodno-zabavni ansambel mora imeti. Seveda je bilo pri nekaterih z manj kilometrine čutiti tudi nekaj treme, kar je povsem normalno. A so bili kljub temu vsi nastopi kakovostni in upam, da bodo nadaljevali in ne bodo obupali. Osebno si želim, da Ravne na Koroškem ostanejo kraj, v katerega se bodo ansambli radi vračali in se na festival Guštanj prijavljali tudi v prihodnje. Ekipi ZKŠTM, z vodjo projekta Breznikom na čelu, pa čestitam in upam, da jim bo uspelo obdržati tako raven, saj na ta način pomagajo negovati tudi slovensko tradicijo, ohranjajo glasbeno zapuščino in narodno-zabavno glasbo na splošno,« pravi Rošer.
Ansambel Kvinta se je veselil tretjega mesta. FOTOGRAFIJE: Nika Hölcl Praper
Skrbno jih je poslušala strokovna komisija, v kateri so bili Franc Šegovc, Igor Podpečan, Janez Dolinar, Marijana Mlinar, Klemen Rošer in Jani Repnik, ki so ocenili nastop vsakega posameznika. Pozorni so bili na vokalno in inštrumentalno izvedbo, melodijo, aranžma in celostni nastop. Največ točk je zbral Ansambel Opoj, ki se je predstavil s skladbama Združena v sreči in Jaz in ti.
Festival neguje slovensko tradicijo, ohranja glasbeno zapuščino in narodno-zabavno glasbo.
Slednja je bila tekmovalna, v celoti jo je napisal član Opoja Uroš Škripec, ki je prejel tudi nagrado za najboljše besedilo. Drugo mesto so si priigrali Srčni muzikanti, ki so izvedli skladbo Žalostna deklica iz zakladnice Ansambla bratov Avsenik ter lastno Da lahko bi te spet srečala avtorice Larise Obretan, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo melodijo, aranžma je napisal Luka Krof. Tretjo nagrado strokovne komisije festivala Guštanj si je prislužil Ansambel Kvinta, ki se je predstavil s skladbo Braneta Klavžarja Jesen ihti iz zakladnice ter lastno z naslovom Ponedeljek, avtorjev Marjana Turka in Mateja Kocjančiča.
Skladbe je ocenjevala tudi prisotna publika in z njihovo pomočjo si je plaketo občinstva priigral Ansambel Marka Gostenčnika, ki je iz zakladnice izbral skladbo Nika Zajca Po Sloveniji, njihova lastna pa nosi naslov Moja Koroška, ki jo je napisal vodja ansambla Marko Gostenčnik, sicer bas kitarist, medtem ko je besedilo delo Romane Cafuta.
»Zelo sem vesel, da sem bil že tretjič povabljen v eminentno družbo članov strokovne žirije festivala, ki je v pičlih treh letih prerasel v pomemben narodno-zabavni dogodek in je edini tovrstni festival na Koroškem, za katerega se zanima vse več ansamblov pa tudi širša javnost. Ansamble zagotovo pritegnejo lepe nagrade, za organizacijo pa si vse pohvale zasluži Tadej Breznik iz ZKŠTM Ravne, pod okriljem katerega festival poteka. Vse od prvega festivala izkazuje pomembno podporo tudi Franc Šegovc, vodja Štirih kovačev, kar je neprecenljivega pomena, in to je pečat, ki daje festivalu poseben sij,« je misli strnil priznani učitelj harmonike in član strokovne žirije Klemen Rošer.
Poleg glasbe ponudili tudi koroške jedi in pripravili pravo koroško gaudo.
Predstavilo se je tudi nekaj ansamblov, ki medijsko še niso prepoznavni, je pristavil. »Kot glasbenika, ki zagovarja temelje slovenske narodno-zabavne glasbe, me izjemno veseli, da je bilo v njihovih nastopih čutiti spoštovanje do tovrstne zvrsti in da razmišljajo o vseh pomembnih glasbenih prvinah, ki jih odličen narodno-zabavni ansambel mora imeti. Seveda je bilo pri nekaterih z manj kilometrine čutiti tudi nekaj treme, kar je povsem normalno. A so bili kljub temu vsi nastopi kakovostni in upam, da bodo nadaljevali in ne bodo obupali. Osebno si želim, da Ravne na Koroškem ostanejo kraj, v katerega se bodo ansambli radi vračali in se na festival Guštanj prijavljali tudi v prihodnje. Ekipi ZKŠTM, z vodjo projekta Breznikom na čelu, pa čestitam in upam, da jim bo uspelo obdržati tako raven, saj na ta način pomagajo negovati tudi slovensko tradicijo, ohranjajo glasbeno zapuščino in narodno-zabavno glasbo na splošno,« pravi Rošer.
