Ta zvezdnik je pri igri pristal zaradi droge
Debelega pol stoletja je Harry Hamlin posvetil igralski umetnosti, ki se mu je zahvalila s štirimi nominacijami za zlati globus in eno za emmyja. A vendar je postavni igralec po naključju pristal v tem svetu. Po spletu povsem nepričakovanih okoliščin, zaradi katerih je zamudil vpis na arhitekturo in tako stopil z načrtovane poti.
Le dva dneva pred vpisom na univerzo Berkley je s prijateljem namreč odšel na krajši izlet, da še zadnjič pred resnim študijem na polno vdihne zrak brezskrbne svobode. Avto ju je pripeljal do enega »najbolj čarobnih krajev na svetu«, do skrivnega kotička z drevesnimi hišicami, kjer jima je neznanec ponudil halucinogeno modro tabletko. In ta je spremenila potek njegovega življenja.
Tik pred začetkom življenja študenta arhitekture je rosno mladi Harry s prijateljem posedal ob tabornem ognju, ko je k njima stopil neznanec. Motorist razvpitih Hells Angels, ki mu jo je očitno zagodel njegov jekleni konjiček. Potreboval je namreč francoza, v zahvalo za posojeno orodje pa je Hamlinu in njegovemu prijatelju ponudil majhno modro tabletko.
Zvezdnik še vedno hodi na tečaje igre in se izpopolnjuje v svoji obrti.
»Pod njenim vplivom sem na vse začel gledati drugače, moja radovednost je bila kot na steroidih v najvišji prestavi,« se ključnega trenutka spominja 71-letni Hamlin. Odkrivanje vsega z novimi očmi in zadetimi možgani ga je tako vsrkalo, da je pozabil na čas. Ta je kar zdrvel mimo, zato je zamudil vpis na arhitekturo. »Ko sem vendar prispel do faksa, so bili vsi arhitekturni predmeti že polno zasedeni. Fant, ki je urejal vpise, mi je dejal, naj se obrnem na oddelek za igro, tam bi znali imeti še kaj prostega. Tako sem pristal pri predmetu Osnove igre. Nikoli več se nisem obrnil, nikoli več nisem pomislil na študij arhitekture.«
Spontani izlet, začinjen z malce droge, je zvezdniku spremenil življenje. Toda prav spontanost in pripravljenost tvegati in preizkušati nove stvari sta tudi edini recept, da v svetu igre ne boš le muha enodnevnica, temveč si boš zgradil dolgo, uspešno kariero. Tako je prepričan Hamlin, »vselej znova se moraš lotiti naslednjega nemogočega izziva«. In pred izzivi se nikoli ni skrival, kar potrjuje že njegovo prvo delo kot profesionalni igralec. Ko je 1975. zaigral v gledališki igri Equus, je moral na oder povsem gol. »Vadili nismo goli. Prvič, ko smo morali sleči vsa oblačila, je bilo prav na premieri. Pravi ognjeni krst. In če je to tvoja prva profesionalna izkušnja in jo preživiš, potem veš, da te nikoli več ne bo ničesar strah.«