MATEJ TRSTENJAK
Igram.si za frajtonarico
Nastal je računalniški program, po katerem se lahko vsakdo brezplačno nauči igrati na diatonično harmoniko, inštrument, ki naj bi bil že pri vsaki tretji slovenski hiši.
Odpri galerijo
»Slovenci smo lahko ponosni na marsikatero dobroto, ustvarjalni izdelek in na ljudi, ki širijo svoj talent po vsem svetu. Čeprav se mogoče ne zavedamo toliko, imamo tudi diatonično harmoniko, ki je del nas, Slovencev. Veliko ljudi je ponosnih, da imamo ta inštrument, čeprav se nekateri ob njenih zvokih ne počutijo prijetno. Ampak skoraj vsi se zavedamo, da je frajtonarica naš zaklad, in smo nanjo res lahko ponosni,« pravi Matej Trstenjak, idejni ustanovitelj portala igram.si, ki ga je zasnoval skupaj z mentorjem in učiteljem Rokom Frelihom in svetovalcem Marjanom Peterko.
Kot še dodaja, je diatonična harmonika v Sloveniji v skoraj vsaki tretji hiši. A pogosto stoji kje v kotu. Kar je seveda škoda, saj bi marsikdo rad zaigral nanjo, če bi le znal. Da se naučiš zaigrati eno pesem, si je treba vzeti čas, zelo pogosto sesti v avto in se odpeljati do glasbenega mentorja, da ti pokaže prijeme. Potem pa so seveda na vrsti vaje. Več ko vadimo, prej pridemo do tega, da neko skladbo zaigramo tako, da lahko ob tem kdo zapleše. To nas seveda zelo motivira in se naučimo še drugo, tretjo,« še pravi Trstenjak, ki ga glasba spremlja že več kot 20 let. In tudi zato, ker je potrebnega veliko časa pa tudi denarja, se marsikdo ne odloči za učenje.
Harmonika ni bila ustvarjena z namenom, da se bo z njo tekmovalo, kdo bolje raztegne meh.
Vse preveč tekmovalnosti
Trstenjak zelo dobro pozna narodno-zabavno sceno, kot avtor besedil spremlja tudi festivale. »Žal pa je dandanes med harmonikarji zaznati vse preveč tekmovalnosti. A harmonika ni bila ustvarjena z namenom, da se bo z njo tekmovalo, kdo bolje raztegne meh. Mislim, da je njena funkcionalnost jasna vsem, saj takrat, ko ljudje slišijo njen zvok, to dobro vpliva na vse,« je prepričan.
Kot še dodaja, je diatonična harmonika v Sloveniji v skoraj vsaki tretji hiši. A pogosto stoji kje v kotu. Kar je seveda škoda, saj bi marsikdo rad zaigral nanjo, če bi le znal. Da se naučiš zaigrati eno pesem, si je treba vzeti čas, zelo pogosto sesti v avto in se odpeljati do glasbenega mentorja, da ti pokaže prijeme. Potem pa so seveda na vrsti vaje. Več ko vadimo, prej pridemo do tega, da neko skladbo zaigramo tako, da lahko ob tem kdo zapleše. To nas seveda zelo motivira in se naučimo še drugo, tretjo,« še pravi Trstenjak, ki ga glasba spremlja že več kot 20 let. In tudi zato, ker je potrebnega veliko časa pa tudi denarja, se marsikdo ne odloči za učenje.