Irec obuja izginotje Jimmyja Hoffe

Mnogi oboževalci ameriškega režiserja Martina Scorseseja, ki so naročeni na videopretočni servis Netflix, so si v zadnjih nekaj tednih verjetno z navdušenjem ogledali najbolj pričakovan film letošnjega leta Irec, The Irishman v originalu. Bil je težko pričakovan ne samo zaradi zgodbe, domnevnega umora velikana ameriškega sindikalnega gibanja Jimmyja Hoffe, temveč tudi zato, ker je to prvi Scorsesejev film, v katerem skupaj igrata dve hollywoodski legendi, Robert De Niro in Al Pacino. Nastopili so tudi drugi velikani ameriškega filma: Joe Pesci, Harvey Keitel in Ray Romano. Kritiki pravijo, da je Irec po Botru in Dobrih fantih še ena mojstrovina, ki izvrstno pokaže početje organiziranega kriminala, ki ga poznamo tudi pod imenom mafija. Zgodba Jimmyja Hoffe, ki ga v Netflixovem filmu izvrstno igra Al Pacino, je ena od najbolj zanimivih zgodb o moči in korupciji v ameriški zgodovini.

Mafija kot magnet

Da je bil svet mafije in kriminala od zmeraj svojevrsten magnet za občinstvo, priča tudi dejstvo, da si je Irca zgolj v ZDA v prvih petih dneh (premiera je bila 27. novembra) prek platforme Netflix ogledalo skoraj 20 milijonov ljudi. Istočasno so ga vrteli v nekaterih ameriških kinih, vendar tam še zdaleč ni dosegel takšnih številk.

Zgodba poteka kot biografska pripoved o življenju Franka Sheerana - The Irishmana, igra ga Robert De Niro, ki se je preživljal tudi kot voznik tovornjaka, nato pa je po spletu okoliščin postal varovanec ene od mafijskih družin, s katero ga je seznanil Russell Bufalino, pozneje eden od vodij mafijske družine Bufalino iz severovzhodne Pensilvanije. Hkrati pa naj bi, kot trdi sam, postal osebni prijatelj in telesni stražar Jimmyja Hoffe. Mnogi poznavalci dogajanja dvomijo o tem in pravijo, da ga je prav Bufalino načrtno seznanil s Hoffo. Dramaturški vrhunec tri ure in pol trajajočega Irca je ta, da naj bi prav Sheeran leta 1975 ubil Jimmyja Hoffo, čeprav proti svoji volji in po naročilu vrhov mafije. Truplo Jimmyja Hoffe, tako Sheeran, naj bi mafijci kremirali, zato ga nikoli niso našli.


Je pa Irec v svoji izpovedi v pozni starosti navedel mesto, kjer naj bi ubil Hoffo, in sicer je le nekaj minut vožnje od parkirišča pred restavracijo Machus Red Fox, kjer so priče nazadnje videle živega Jimmyja Hoffo. Sheeran je namreč svojo zgodbo v globoki starosti v domu za ostarele pripovedoval odvetniku in publicistu Charlesu Brandtu, ta pa je njegovo pripoved objavil v knjigi Slišal sem, da pleskaš hiše (I Heard You Paint Houses). To je v slengu mafije pomenilo, da si poklicni morilec. Prav ta knjiga je Scorseseju služila kot podlaga za scenarij. Sheeran je umrl leta 2003 in šele potem je Brandt objavil knjigo.

Sindikalist

Kdo je Jimmy Hoffa, okoli katerega se vrti celotna zgodba in čigar usoda še vedno buri duhove v Ameriki? Zdaj po filmu Irec pa še posebno. Rodil se je leta 1913 v rudarski družini v mestu Brazil v ameriški zvezni državi Indiana. Oče je umrl za pljučnim rakom, ko je bil star sedem let, kar naj bi ga tako zaznamovalo, da se je vse življenje odločno boril in zavzemal za pravice delavcev in boljše razmere za delo.

Kmalu se je vključil v sindikat in okrog leta 1930 že organiziral proteste in stavke v Detroitu. V 30. in 40. letih prejšnjega stoletja se je prebijal v vrhove močnega sindikata voznikov tovornjakov International Brotherhood of Teamsters, leta 1957 je bil izvoljen za njegovega predsednika. Postal je ena od najbolj znanih osebnosti v zgodovini sindikalizma in v nekem trenutku je bil celo najmočnejši mož v Združenih državah.

Pod njegovim vodstvom so teamsterji postali največji sindikat v ZDA. Odločno se je boril za delavske pravice in leta 1964 celo dosegel podpis vseameriške panožne kolektivne pogodbe za skoraj vse voznike tovornjakov. To je še povečalo njegovo priljubljenost in v tistih časih so bili tudi v ZDA sindikati zelo pomembna in močna družbena sila. Skoraj vsak tretji ameriški delavec je bil včlanjen v enega od sindikatov in sindikat tovornjakarjev – teamsterjev – je bil zagotovo največji. Kot je De Niro rekel v filmu Irec, Hoffa je bil v ZDA priljubljen podobno kot Elvis Presley ali The Beatles.

Stranpot

A hkrati s popularnostjo se je Hoffa čedalje bolj zapletal v mrežo organiziranega kriminala. In oblasti so ga začele nadzirati. Predvsem zaradi velikih količin denarja, s katerim je sindikat razpolagal v pokojninskih skladih. Kot predsednik sindikata se ni držal predpisov ameriških oblasti o tem, kam je dovoljeno vlagati denar pokojninskega sklada. Ni mu pomagalo dokazovanje, da bi sklad postal revnejši, če bi vlagal v predpisane dolžniške papirje ameriške države, in da se je denar sklada na veliko veselje bodočih upokojencev zelo povečal z naložbami v takšne podjetniške podvige, kot so hoteli v Las Vegasu, mestu, ki je hitro postajalo ameriška hazarderska prestolnica. Za temi naložbami pa je seveda stala mafija.

Velika količina denarja v pokojninskem skladu teamsterjev je zamikala mafijce in sčasoma je postal pomemben del njihovega sistema, s katerim so podkupovali politike, sodnike in policiste, financirali gradnjo igralnic v Las Vegasu in Atlantic Cityju, delček te bogate pogače je padel tudi v žep samega velikega šefa Jimmyja Hoffe. Ko je Robert F. Kennedy 1961. postal generalni državni tožilec, ki je v ZDA hkrati tudi pravosodni minister, je sprožil boj proti organiziranemu kriminalu. Leta 1964, le nekaj mesecev po velikem Hoffovem uspehu s podpisom vseameriške kolektivne pogodbe za voznike, je Kennedyju uspelo, da je bil obsojen sodelovanja z organiziranim kriminalom.

Izginotje

Tri leta se je izogibal zaporu zaradi pritožb, a 1967. je moral vseeno za 13 let za rešetke. Čeprav je bil zaprt, je vse do leta 1971 ostal predsednik teamsterjev. Potem ga je predsednik Richard Nixon pomilostil, del pomilostitvenega dogovora je bilo tudi to, da se vse do leta 1980 ne bo več potegoval za šefa najmočnejšega ameriškega sindikata. A Hoffa na prostosti ni miroval, poskušal je znova prevzeti vajeti in ohranjati svoj vpliv v sindikatu, kar ni bilo všeč njegovim nekdanjim mafijskim prijateljem. Leta 1975 je Hoffa izginil. Zadnji kraj, kjer so ga videli, je parkirišče pred restavracijo, kjer naj bi se srečal s sindikalistoma z močnimi mafijskimi povezavami Anthonyjem Provenzanom in Anthonyjem Giacalonejem. Do leta 1982 so ga uradno iskali, potem so ga razglasili za verjetno mrtvega.

Dokler se Irec Sheeran ni izpovedal odvetniku in pisatelju Brandtu, da ga je on ubil. Ameriški zvezni preiskovalni urad ga je sicer ves čas sumil, a mu tega niso mogli nikoli dokazati.