Italijanska mešanica pop glasbe in opere

So med najbolj priljubljenimi izvajalci v svoji zvrsti na svetu. Poskušajo se ne zgledovati po nikomer, ampak hodijo po svoji poti in sledijo svoji viziji, čeprav cenijo kolege. V kratkem bodo praznovali odrsko desetletnico, še pred tem se bodo Il Volo predstavili tudi v Sloveniji – jutri bodo nastopili v ljubljanskih Stožicah, kar bo za ljubitelje pop operne glasbe zagotovo dogodek, ki ga ni zamuditi. »Tega se resnično veselimo. A je skoraj malce nerodno, da pri vas še nismo bili, čeprav smo sosedje,« sporočajo pred koncertom.


Trojico vedno znova primerjajo s prav tako slovito četverico Il Divo. »Razlikujemo se po več stvareh. Kolege cenimo, vendar imamo mi svojo, drugačno pot. Poleg tega jih niti poznamo ne, le enkrat smo se srečali z enim od njih. Tudi nastopili še nismo nikoli na isti prireditvi,« pravi Piero Barone, pritrdita mu Ignazio Boschetto in Gianluca Ginoble. Še bolj kot z zasedbo Il Divo jih primerjajo s Pavarottijem, Carrerasom in Domingom. »Verjetno, ker je del naših repertoarjev enak. A čeprav so naši vzorniki, jih ne imitiramo. Občinstvo morda spregleda tudi, da mi ne pojemo klasike, ampak samo pop operno zvrst.«
 

Poleteti sami

Trio označujejo kot tri tenorje, četudi je v resnici eden bariton. Za ime Il Volo so se odločili, »ker pomeni leteti. Začeli smo zelo mladi in imeli smo velike želje, upali smo, da nam bo uspelo kaj velikega. Želeli smo si poleteti tudi v Ameriko. Zato je izbira takšnega imena razumljiva.« Morda zveni nenavadno, a fantje menijo, da na odru nimajo konkurence. »Ustvarjanje glasbe ne pomeni nujno tudi konkurence. Nekako smo unikatni. Trenutno namreč na svetu ni sestava, kakršen je naš.« O solističnih karierah vsaj za zdaj ne razmišljajo.

»Za to je zagotovo še prekmalu. Pravzaprav bi bila takšna odločitev zdaj ali čez pet let norost. Kmalu bomo praznovali deset let kot Il Volo, snemamo nov album, občinstvo nas ima rado, čemu bi to spreminjali? Pa tudi časa za kaj takega zdaj ne bi imeli. Delujemo, ko da bi bili poročeni med sabo. Naš medsebojni odnos je eden temeljnih ključev uspeha.«
Italija, od koder so doma, že od nekdaj velja za zibelko opere, od koder prihajajo vedno novi talenti. »Še danes na ulici naletite na izjemne pevce in glasbenike. A težko je uspeti. Zato je treba biti, čeprav je to težko, originalen. Ne posnemati drugih in ne slediti drugim.«
 

Glasba kot testenine

Že več let po svetu veliko priljubljenost žanje mešanica popa in opere, dokaz za to so tudi Il Volo. »S svojo izpovednostjo in močjo ta kombinacija pritegne. Morda je v tem smislu še posebno močna italijanska glasba. Ljudje nam večkrat rečejo, da se jim, kadar pojemo italijanske skladbe, zdi, kot da so v Italiji. Občinstvo nekatere skladbe pozna povsod. Ko zapojemo, denimo, Volare, bo odziv vedno in povsod takoj. Italijanska klasična glasba gre čez meje. Podobno kot hrana. Italijo mnogi poznajo tudi po kulinariki.«

Uspehu glasbene mešanice navkljub pa nanjo marsikdo v klasični operi gleda postrani. »Prava, klasična opera je v gledališču. Il Volo pojemo za drugačno občinstvo. Za takšno, ki ima rado Boccellija, Il Divo, Pavarottija … Pavarotti je bil prvi, ki je opero pripeljal vsem in jo začel mešati s popom. Pripeljal jo je v arene, na stadione in drugam, kjer je poprej ni bilo. A danes je tako, da ljudje ne pridejo več vedno v gledališče, ampak mora gledališče k njim.«


V nasprotju s klasičnimi opernimi izvajalci se udeležujejo tudi različnih festivalov. Pravzaprav so svojo pot začeli na sanremskem festivalu, kjer so gladko zmagali, nastopili pa so tudi na Evrosongu. Vsi trije so dobrodelno angažirani, med drugim so Unicefovi ambasadorji. »Radi pomagamo, če imamo priložnost in če lahko. Vedno se odzovemo.«