Ivica z rumeno vespo na primorsko šagro (FOTO)
Jubilejni koncert Primorskih fantov, na katerem so proslavili pol stoletja delovanja, se je začel s harmonikarji Orkestra Nika Polesa, ki je učitelj diatonične harmonike in član Primorskih fantov; ti so začeli glasbeno pot daljnega leta 1974. Po uvodni uspešnici Anton aus Tirol je zbrane v dvorani osnovne šole v Hrpeljah pozdravil voditelj večera, znan televizijski obraz Peter Poles, ki je, mimogrede, Nikov bratranec.
Nato se je pred oder na rumeni vespi pripeljala Ivica Vergan, pevka in avtorica številnih viž z najdaljšim stažem v ansamblu, v katerem sta še kitarist Maksim Vergan in basist Jan Čekada. Pod večino uspešnic te primorske glasbene zasedbe se je sicer podpisal Bogdan Gerk, ki se je lani poslovil po hudi bolezni. Si je pa želel, da bi fantje in Ivica nadaljevali glasbeno pot.
Ostaja v njihovih mislih in skladbah, ki jih izvajajo, oboževalci pa številne znajo na pamet. To so dokazali tudi na Primorskem večeru, kakor so poimenovali jubilejni koncert, kjer so znane viže zazvenele iz več sto grl v dvorani.
Jubilanti so na repertoar uvrstili tako znane kot manjkrat slišane viže, to so denimo Kraški bori, Najlepše je doma, V srcih je sreča, Rožmarin. A brez skladb Dišali so tvoji lasje, Na Montečukoli, Ne jokaj, Ledene rože ni šlo. Pa tudi ne brez dveh najnovejših, ki so ju posneli letos – Mi manjkaš in Je bla kota eno frita.
Po izobrazbi politolog, po duši klarinetist, po glasu basist, po videzu bradač, po slovesu krohotač: Gregor Budal.
Izvedli tudi podoknico
Na projekciji na odru so se ves čas izmenjevale fotografije članov ansambla s številnih dogodkov, iz zakulisja koncertov in druženj z drugimi glasbeniki, pa tudi plakatov, s katerimi so vabili na veselice in druge dogodke. Niso pa pozabili niti na časopisne članke, ki pričajo o veličini njihovega glasbenega ustvarjanja v polstoletni zgodovini.
Bogdan ostaja z njimi v mislih in skladbah.
Skupaj z glasbenimi dogodki so zbranim pričarali glasbeno pravljico z raznoliko glasbo, ki so jo ustvarili v tem obdobju in je včasih melanholična in nostalgična, pa tudi poskočna in šaljiva. Za vse priložnosti in vsak okus.
Znane viže so zazvenele iz več sto grl v dvorani.
Med lastne viže so vpletli tudi Slakovo Ne prižigaj luči, med katero pa so harmonikarji Orkestra Nika Polesa in obiskovalci prižgali svetilke na telefonih in pričarali posebno vzdušje. Nato so se Primorskim fantom na odru pridružili Fantje spod Šilentabra in zapeli ter zaigrali dve pesmi, člani Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane pa so obiskovalce spomnili, kako so nekoč izvajali podoknice. Klapa Semikanta je pobožala s skladbama Ne jokaj in Šavrinka, na odru pa je zaigral na harmoniko tudi Oto, sin Nika Polesa, in požel bučen aplavz.
Vipavski kvintet je popestril večer z valčkom Po svoji poti grem in Karamelo šinjorino, eno največjih uspešnic Primorskih fantov, ki jo je, kakopak, odpela in odplesala tudi Ivica. Predstavil se je tudi Marko Vatovec, aktualni svetovni prvak na diatonični harmoniki, Mitja Kodarin, sicer član zasedbe Ne me jugat, pa je z Nikom, Janom in Maksimom izvedel čuten valček V naši vasi zvonovi zvonijo, pri kateri so sodelovali tudi združeni člani Mešanega pevskega zbora Sežana in Slavnik, s katerima Primorci že dolgo uspešno sodelujejo. Presenečenje večera je sledilo, ko se je zbranim na odru pridružil še radijski napovedovalec in voditelj Gregor Budal.
1974.so začeli glasbeno pot.
»Po izobrazbi politolog, po duši klarinetist, po glasu basist, po videzu bradač, po slovesu krohotač,« ga je predstavil Peter Poles.
Skupaj so nato izzvenele še pesmi Rad bi vedel, Je bil šum, pa tudi zimzelena Decembrski dan, ki je v teh dneh nepogrešljiva. Ob njej so vsi prisotni v dvorani vstali in se poklonili jubilantom, ki so koncert po dobrih dveh urah sklenili s še eno znano poskočnico, Amore, amore.
