Iz picerije do grammyja

Vrhunec letošnjega 60. Jazz festivala Ljubljana bo jutrišnji nastop ene najbolj znanih in priljubljenih instrumentalnih zasedb Snarky Puppy. Gre za glasbeni kolektiv, ki deluje iz Brooklyna v ZDA, ustanovil pa ga je basist Michael League.

Navadno nastopajo v zasedbah od devet do 12 članov, igrajo večinoma instrumentalno glasbo, čeprav so že sodelovali s pevci.
V Ljubljano prihajajo na krilih odličnega albuma Immigrance, ki je izšel marca letos. Koncert je nastal v koprodukciji med festivalom in Musicology Barcaffe Sessions. Pred prihodom nam je ustanovitelj skupine zaupal, da ga je uspeh presenetil.

»Zame je bila neverjetna izkušnja, da smo osvojili grammyja. Ko so poklicali naše ime, smo bili resnično šokirani. A to nam je pomagalo, da smo dosegli širše občinstvo. Veste, skupino sem ustanovil s prijatelji po zaključku prvega letnika na Univerzi Severni Teksas. To je bilo leta 2003, se mi zdi. Večina fantov je na šoli študirala jazz. Imeli smo koncert v kleti picerije in od takrat se ni ustavilo. Da lahko igramo pred tisoči, je nekaj neverjetnega, zelo smo hvaležni.«

Seveda je vzdrževanje tako obsežnega kolektiva organizacijski in ustvarjalni izziv. »Če govorimo o Snarky Puppyju, je zagotovo največji izziv vzdrževati kemijo skupine. To je naš največji izziv in naš največji uspeh. Skupaj igramo 15 let in še vedno se dobro razumemo, to ni preprosta stvar. V resnici zdaj bolje kot kdaj prej. Prav tako se počutim dobro, ker smo preživeli, čeprav igramo zgolj avtorsko instrumentalno glasbo. Občutek imam, kot da smo osvojili goro.«

Igranje pretežno instrumentalne glasbe ima svoje zakonitosti in tudi nekoliko drugačno občinstvo. Instrumentalna glasba pozna manj meja od klasične vokalne. Michael glasbe ne ločuje tako in raje govori o moči glasbe na splošno.

»Snarky Puppy črpa navdih iz najrazličnejših smeri. Moj najljubši jazz je v resnici tisti starodobni, stari swing jazz, kakršnega so izvajali Louis Armstrong, Lester Young, Coleman Hawkins, Oscar Peterson, Art Tatum in Hank Mobley, resnično klasični groove, ki temelji na swingu. Med jazz izvajalci pa so na skupino Snarky Puppy najbolj vplivali Wayne Shorter, Herbie Hancock in posamezniki, ki so popeljali jazz v različne smeri. Poleg tega na nas vplivajo različne glasbe z vseh koncev sveta kot tudi moderni R&B, gospel, soul, motown, rock, seznam je še dolg. Meni je pri skupini Snarky Puppy najbolj všeč, kako znamo kot skupina improvizirati. Ista pesem je lahko skoraj neprepoznavna od enega večera do drugega. To je odvisno od ene same stvari, ki jo en sam glasbenik prispeva v enem samem trenutku. Naša ušesa so ves čas odprta, pripravljena sprejemati subtilnosti, ki lebdijo okoli odra od vsakega posameznega instrumentalista, ne da bi bili nespoštljivi do jedra kompozicije. To nam omogoča, da vsako noč izvedemo čustven kontekst skladbe, sočasno pa glasbi omogočamo, da raste in diha.«


Michael je večkrat poudaril, da se zelo veseli svojega prvega nastopa v Ljubljani. »Igrali bomo mešanico naših starih in novih skladb, pa tudi skladbe z zadnjega albuma Immigrance. To je naš drugi zapovrstni studijski album. Večino smo posneli v živo v studiu, vsi trije bobnarji so si izmenjevali različne dele istih skladb, kar nam je omogočilo, da smo raziskovali nova polja. Od tod prihajata naša živahnost in surova energija.«