Izolanka bo zvezda hollywoodskega blockbusterja, v katerem bo tudi Samuel L. Jackson
Ameriški filmarji so pred meseci začeli lov na najlepšo starodobno jadrnico, ki so jo potrebovali za snemanje 46,5 milijona evrov vrednega filma Afterburn z glavnimi igralci Samuelom L. Jacksonom, Davom Bautisto in Bondovim dekletom Olgo Kurylenko na čelu. Iskali so jo vzdolž Italije in Hrvaške – našli pa v izolskem mandraču. Producent Steve Richards se je zaljubil v Istranko Irene, jadrnico člana Društva ljubiteljev starih bark Izola, in nemudoma vzpostavil stik z društvom.
Zagledanost slavnega producenta v 50-letno Istranko je bila tako mogočna kot vez med fantom in dekletom, ki sta se nekoč spoznala, se zaljubila, poročila in si na Primorskem ustvarila čudovito družino. Njuna ljubezen je trdna in neokrnjena še dandanes, zato je mož jadrnico poimenoval po najpomembnejši ženski na svetu – svoji ženi. Gre za majhno zahvalo primorski lepotici Ireni, ki uteleša notranjo in zunanjo lepoto matere in žene, je skala družine, modra, pokončna, zaupanja vredna, hkrati pa elegantna in prefinjena, tudi kadar življenje pokaže zobe, nam člani društva zaupajo o zgodbi, ki se skriva za istrsko Irene, kar so, sprva le na intuitivni ravni, prepoznali tudi ameriški filmski veljaki.
Afterburn je futuristični akcijsko-pustolovski film, postavljen v desetletje po tem, ko sončni izbruh uniči vzhodno poloblo Zemlje. Jake (Dave Bautista), najeti lovec na zaklade, se odpravi v Evropo, da bi odkril Mono Lizo, preden jo dobi v roke popadljivi vojskovodja, saj po njegovem prepričanju svet bolj potrebuje junaka kot sliko. Samuel L. Jackson pa igra stransko vlogo borca za svobodo Valentina, so nam opisali člani društva, ki so se v soboto odpeljali v glavno mesto Slovaške ter na 16-metrsko lepotico namestili provizorične jambore, spone na barki in drugo. Po opravljenem delu se je petčlanska ekipa vrnila v Istro.
Predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev starih jadrnic Izola Tomi Sinožić nam je po vrnitvi povedal, da v društvu zdaj vendarle upajo na velik preboj za slovenske strokovnjake na področju starih oziroma klasičnih jadrnic, ki so v svetu luksuz, tudi doma. »Želimo si več posluha občine in države. Že leta se trudimo okoli sebe zbrati ljubitelje in lastnike starih bark. V nasprotju z ureditvijo v sosednjih državah in mestih društva ne podpirata ne občina ne država,« navaja Sinožić.
Društvo, denimo, vsako leto organizira regato starih bark, ki v Izolo privabi vse več udeležencev in obiskovalcev z vseh vetrov. Regato organizirajo s svojimi prispevki, in namesto da bi občina oziroma država spodbudila udeležbo na dogodku, ki promovira pomorsko kulturo, mora društvo iz svojega žepa plačati še stroške za priveze gostujočih bark.
Poudarjajo, da za pomoč do zdaj niso prosili, saj so verjeli, da bodo zmogli sami oziroma bodo njihov dolgoletni trud pristojni opazili. Ker pa ima regata vsako leto več udeležencev, med njimi prepoznavne osebnosti iz tujine, stroški za pripravo te manifestacije pa se samo višajo, sami s svojimi prispevki žal ne morejo več izpeljati regate. Zaradi tega so za finančno pomoč v obliki podpore izvedbi regate tradicionalnih plovil v Izoli, ki ne bi bila enkratna, ampak vsakoletna zaveza, in da lahko brez ugibanj in skrbi izvedli ta pomembni pomorski praznik, prosili tudi ministrstvo za kulturo. Z deset tisoč evri, ki jih sami žal nimajo, bi že lahko izpeljali kakovostno prireditev.
