KINODVOR

Japonski filmi v ljubljanskem Kinodvoru

Predvajali bodo filme Kaneta Šinda, Seidžuna Suzukija in Masahira Šinode. Od dokumentarističnega igranega prek novega vala de noir.
Fotografija: Goli otok, 1960 FOTO: Kindai/Kinodvor
Odpri galerijo
Goli otok, 1960 FOTO: Kindai/Kinodvor

S projekcijo filma Goli otok japonskega režiserja Kaneta Šinda se je sinoči začel cikel treh japonskih filmov, ki ga Kinodvor pripravlja skupaj z japonskim veleposlaništvom v Ljubljani in Japonsko fundacijo iz Tokia. Japonski trojček bosta sestavljala še filma Ožigosan za umor v režiji Seidžuna Suzukija in Bleda roža režiserja Masahira Šinode.

Dokumentaristični igrani film Goli otrok prinaša zgodbo o štiričlanski družini, edinih prebivalcih majhnega, samotnega otoka. Da bi obdelala izsušeno zemljo, morata mati in oče večkrat na dan s čolnom odveslati do celine po vodo. Režiser Šindo, nekdanji pomočnik Kendžija Mizogučija, je svoje najslavnejše delo označil za »filmsko pesem, ki poskuša ujeti življenja ljudi, ko se kot mravlje borijo proti silam narave«.

»Zamislil sem si, da bi Goli otok posnel brez dialogov, brez besed in brez scenarija – podobe bi bile vse,« je še pojasnil režiser, ki je na Zahodu najbolj znan prav po Golem otoku. Film je režiser Ošima Nagisa nekoč označil za »podobo tistega, kar si o Japoncih mislijo tujci«.

Novi val

V sredo, 11. septembra, bo na sporedu najslavnejši film režiserja japonskega novega vala Seidžuna Suzukija. Film so v Kinodvoru opisali kot »anarhičen, huronsko smešen, nezaslišan, brutalen, dih jemajoč in ikonoklastičen«. Protagonist jakuza Hanada, znan tudi kot številka 3, pri opravljanju naloge zgreši tarčo, ker mu na pištoli pristane metulj. Zdaj tudi sam postane ožigosan za umor, so vsebino filma povzeli v Kinodvoru. Ko so režiserja nekoč vprašali, zakaj ima njegov junak fetiš na hlape kuhajočega se riža, je odvrnil: »Zato, ker je japonski morilec. Če bi bil Italijan, bi ga vzburjali makaroni, ne?«

Ožigosan za umor, 1967 FOTO: Nikkatsu/Kinodvor
Ožigosan za umor, 1967 FOTO: Nikkatsu/Kinodvor

Kot zadnjega v trojčku bodo 26. septembra predvajali film Bleda roža – eksistencialni noir de noir, posnet v širokozaslonskem formatu in črno-beli tehniki, ki velja za enega ključnih japonskih gangsterskih filmov, kot so pojasnili v Kinodvoru. »Na Bledo rožo so močno vplivale Baudelairove Rože zla ... Ko sem se lotil projekta, sem spoznal, da nikoli več ne bom mogel uporabiti naivnosti kot teme. Ko sem končal snemanje, sem se zavedel, da je moje mladosti konec. Če bom še kdaj posnel gangsterski film, v njem ne bo niti malo nasilja. Šef bo nežna očetovska figura, ves dialog pa bo sestavljen iz vljudnih pozdravov, kot sta dobro jutro in dober večer – kakor v kakšnem filmu Jasudžira Ozuja,« so režiserjeve besede navedli v Kinodvoru.

Bleda roža, 1964 FOTO: Shochiku/Kinodvor
Bleda roža, 1964 FOTO: Shochiku/Kinodvor

V središču filmske zgodbe je Muraki, jakuza srednjih let, ki je pravkar prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi uboja člana konkurenčne tolpe. V hazarderskem klubu se zaplete z lepo, skrivnostno mladenko, ki rada tvega. Prevzet nad njeno nenasitno željo po vznemirjenju privoli, da jo bo vpeljal v igre na srečo z višjimi vložki.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije