SPV
Kakšno veselje ob zmagi na festivalu!
Veseli svatje so se z valčkom vpisali v zgodovino 24. festivala Slovenska polka in valček. Skladbo so posneli še pred strogimi omejitvami, videospot je nastal v idilični Logarski dolini.
Odpri galerijo
Veseli svatje so gorenjsko-štajerska naveza, katere vodja je harmonikar Blaž Šenk, ob njem pa so še brata Nejc in Dejan Dobovišek, Matevž Mikek, Denis Dečman in Anita Kadenšek.
Lani so zaznamovali 15-letnico, odkar so na glasbeni sceni, a je zaradi znane covid situacije niso mogli proslaviti; in čeprav ansambel že od začetka ohranja značilen Avsenikov kvintetovski zven, so zadnja leta znani po številnih avtorskih uspešnicah, zlasti polkah. Najbolj priljubljene so, tudi po zaslugi pevke Anite Kadenšek, Lunca, zakaj se svet mi gunca, Ne dam srca, Pod mojim oknom, Se ti kaj kolca, A te še mika in druge, ki so postale njihov zaščitni znak.
»Temelje naše glasbe sta seveda začrtala brata Avsenik. Njihova glasba nam je kot Sveto pismo. Dejstvo pa je, da mi igramo pol stoletja za njima. Zato smo si želeli ustvariti lasten, prepoznaven zven, in to nam je, lahko rečem, uspelo doseči tudi zaradi sodelovanja z avtorjem skladb Matjažem Vlašičem, s katerim smo stkali posebno vez že kmalu po nastanku ansambla,« pravi vodja ansambla Blaž Šenk. In ravno Vlašič je napisal melodijo zmagovalnega valčka z naslovom Zakaj si pustil me, ki je prepričal strokovno in medijsko žirijo 24. festivala Slovenska polka in valček, ki se je porodil in odvijal v epidemičnih razmerah. In tudi zato se bo zagotovo vpisal v zgodovino kot najbolj poseben in nenavaden festival.
In kako so minulo leto doživljali Veseli svatje? Kako bo njim ostala v spominu zmaga?
»Za nas je bil ta festival kot nekakšen roman. Svatje smo bili le eden od ansamblov, ki so jih na festival povabili ustvarjalci oddaje Slovenski pozdrav. Odzvali smo se z veseljem, saj smo imeli že nekaj časa pripravljen valček, spisan posebno za to prireditev. In lahko rečem, da sta se elegantna melodija Matjaža Vlašiča in čustveno besedilo Urše Vlašič enkratno zlila v eno, kar se je čutilo tudi na snemanju v studiu. Tako močna energija se ne zgodi vedno, tokrat pa se je. In takoj smo vedeli, da je to zgodba, ki je rojena za uspeh,« je za Slovenske novice misli po festivalu strnil Šenk.
Pozitivna energija se je ponovila na snemanju videospota. »Igralci, ki so sicer morali odigrati žalostno zgodbo razhoda staršev, so delovali, kot da so družina tudi v resnici. Mali Taj, sin naše pevke Anite, se je odlično odrezal in med snemanjem smo kar malo pozabili na težave s covidom-19 in težke čase. Posestvo Ložekar v Logarski dolini je za nekaj časa postalo naša oaza ustvarjanja in pozitivne energije,« nam je še zaupal vodja ansambla Blaž Šenk.
Kot je še povedal, so skladbo na srečo posneli še pred strogimi omejitvami, pozneje pa jo, vsak zase doma, le osveževali. »V skladbo smo močno verjeli tudi zato, ker smo jo nekajkrat že zaigrali pred občinstvom. Seveda, ko so ukrepi to dopuščali. In odziv je bil izjemen, zato smo vedeli, da je bila odločitev, da se prav s tem valčkom predstavimo na festivalu, prava,« še pravi Šenk. A minulo leto finala ni bilo, nato so dobili informacijo, da bo konec januarja. To se je sicer res zgodilo, a je vseeno vse potekalo drugače, kot je bilo zamišljeno.
»Mi smo se zato dobili na vaji, čeprav še danes ne vem, ali je to bilo legalno ali ne (smeh). In smo ugotovili, da si res močno želimo spet stati na odru in peti v živo. A žal nas na televiziji niste videli pred mikrofoni, ampak zgolj v videospotu. Manjkale so vse tiste emocije, ki se zgodijo, ko nastopaš v živo. In energija, ki se splete med nami, ko zaigramo skupaj,« pove glavni veseli svat. In kako so izvedeli, da so zmagovalci in so zaigrali najboljši valček?
Šenk nam zaupa tudi to: »Ravno med sestopanjem z ene od naših gora me je poklical Andrej Hofer in sporočil odločitev žirij. Za hip sem se ustavil, potem pa na ves glas zavriskal, kot bi bil na eni naših veselic sredi poletja! V mozaiku nagrad, ki smo jih že prejeli, je manjkala le še ta, najbolj prestižna. Zato v glasbeno prihodnost stopamo osveženi in polni energije in delovnega elana. Še bo veselo!«
Lani so zaznamovali 15-letnico, odkar so na glasbeni sceni, a je zaradi znane covid situacije niso mogli proslaviti; in čeprav ansambel že od začetka ohranja značilen Avsenikov kvintetovski zven, so zadnja leta znani po številnih avtorskih uspešnicah, zlasti polkah. Najbolj priljubljene so, tudi po zaslugi pevke Anite Kadenšek, Lunca, zakaj se svet mi gunca, Ne dam srca, Pod mojim oknom, Se ti kaj kolca, A te še mika in druge, ki so postale njihov zaščitni znak.
»Temelje naše glasbe sta seveda začrtala brata Avsenik. Njihova glasba nam je kot Sveto pismo. Dejstvo pa je, da mi igramo pol stoletja za njima. Zato smo si želeli ustvariti lasten, prepoznaven zven, in to nam je, lahko rečem, uspelo doseči tudi zaradi sodelovanja z avtorjem skladb Matjažem Vlašičem, s katerim smo stkali posebno vez že kmalu po nastanku ansambla,« pravi vodja ansambla Blaž Šenk. In ravno Vlašič je napisal melodijo zmagovalnega valčka z naslovom Zakaj si pustil me, ki je prepričal strokovno in medijsko žirijo 24. festivala Slovenska polka in valček, ki se je porodil in odvijal v epidemičnih razmerah. In tudi zato se bo zagotovo vpisal v zgodovino kot najbolj poseben in nenavaden festival.
In kako so minulo leto doživljali Veseli svatje? Kako bo njim ostala v spominu zmaga?
»Za nas je bil ta festival kot nekakšen roman. Svatje smo bili le eden od ansamblov, ki so jih na festival povabili ustvarjalci oddaje Slovenski pozdrav. Odzvali smo se z veseljem, saj smo imeli že nekaj časa pripravljen valček, spisan posebno za to prireditev. In lahko rečem, da sta se elegantna melodija Matjaža Vlašiča in čustveno besedilo Urše Vlašič enkratno zlila v eno, kar se je čutilo tudi na snemanju v studiu. Tako močna energija se ne zgodi vedno, tokrat pa se je. In takoj smo vedeli, da je to zgodba, ki je rojena za uspeh,« je za Slovenske novice misli po festivalu strnil Šenk.
Pozitivna energija se je ponovila na snemanju videospota. »Igralci, ki so sicer morali odigrati žalostno zgodbo razhoda staršev, so delovali, kot da so družina tudi v resnici. Mali Taj, sin naše pevke Anite, se je odlično odrezal in med snemanjem smo kar malo pozabili na težave s covidom-19 in težke čase. Posestvo Ložekar v Logarski dolini je za nekaj časa postalo naša oaza ustvarjanja in pozitivne energije,« nam je še zaupal vodja ansambla Blaž Šenk.
Takoj smo vedeli, da sta elegantna melodija Matjaža Vlašiča in čustveno besedilo Urše Vlašič zgodba, rojena za uspeh.
Kot je še povedal, so skladbo na srečo posneli še pred strogimi omejitvami, pozneje pa jo, vsak zase doma, le osveževali. »V skladbo smo močno verjeli tudi zato, ker smo jo nekajkrat že zaigrali pred občinstvom. Seveda, ko so ukrepi to dopuščali. In odziv je bil izjemen, zato smo vedeli, da je bila odločitev, da se prav s tem valčkom predstavimo na festivalu, prava,« še pravi Šenk. A minulo leto finala ni bilo, nato so dobili informacijo, da bo konec januarja. To se je sicer res zgodilo, a je vseeno vse potekalo drugače, kot je bilo zamišljeno.
»Mi smo se zato dobili na vaji, čeprav še danes ne vem, ali je to bilo legalno ali ne (smeh). In smo ugotovili, da si res močno želimo spet stati na odru in peti v živo. A žal nas na televiziji niste videli pred mikrofoni, ampak zgolj v videospotu. Manjkale so vse tiste emocije, ki se zgodijo, ko nastopaš v živo. In energija, ki se splete med nami, ko zaigramo skupaj,« pove glavni veseli svat. In kako so izvedeli, da so zmagovalci in so zaigrali najboljši valček?
V mozaiku nagrad, ki jih je ansambel že prejel, je manjkala le še najbolj prestižna, zmaga na festivalu Slovenska polka in valček.
Šenk nam zaupa tudi to: »Ravno med sestopanjem z ene od naših gora me je poklical Andrej Hofer in sporočil odločitev žirij. Za hip sem se ustavil, potem pa na ves glas zavriskal, kot bi bil na eni naših veselic sredi poletja! V mozaiku nagrad, ki smo jih že prejeli, je manjkala le še ta, najbolj prestižna. Zato v glasbeno prihodnost stopamo osveženi in polni energije in delovnega elana. Še bo veselo!«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje