Karpo Godina in črni val na Nizozemskem
V kinu Kriterion v Amsterdamu se bodo poklonili filmski ustvarjalnosti Karpa Godine. V okviru retrospektive, ki bo v petek in soboto, bodo prikazali več celovečercev, med drugim Splav Meduze, Umetni raj in Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica, ter kratkih filmov. Na ogled bo tudi dokumentarec Karpopotnik Matjaža Ivanišina.
V sklopu retrospektive, ki so jo naslovili Jugoslovanski črni val, bodo med celovečerci predvajali tudi Slike iz življenja udarnika bosanskega režiserja Bahrudina Čengića, pri katerem je bil Godina direktor fotografije, pri restavraciji filma pa je sodelovala tudi Slovenska kinoteka.
Poleg večkrat nagrajenega celovečernega dokumentarnega filma Karpopotnik z izvirnim portretom režiserja Karpa Godine, ki se v filmu nikoli ne pojavi – film je sofinanciral SFC –, bodo nizozemskemu občinstvu predstavili tudi štiri kratke filme. Na ogled bosta igrana filma Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk ter dokumentarna filma Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami. Na vseh projekcijah bo prisoten Godina, s katerim bodo po ogledih filmov pripravili pogovore.
Kot so zapisali v SFC, jugoslovanski črni val predstavlja filmsko obdobje iz nekdanje skupne države s prepoznavnim črnim humorjem. Tedanje oblasti so filme želele pospraviti v bunker, a so ti kljub temu prišli do gledalcev. Kot je v intervjuju za MMC leta 2018 dejala odgovorna urednica revije Kino! Maja Krajnc, je pri nas »edini zares z novim valom povezan avtor Karpo Godina«.
Na sporedu bo tudi portret Karpa Godine Karpopotnik.
Gostoval tudi v MoMa
Filmski ter gledališki režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi 60. let minulega stoletja je posnel serijo brezčasnih kratkih eksperimentalnih filmov in z njimi uspešno gostoval po jugoslovanskih festivalih, kjer je spoznal filmske kolege, s katerimi je pozneje sodeloval kot direktor fotografije. Na pot profesionalne filmske produkcije je vstopil leta 1968, ko ga je Želimir Žilnik kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja povabil k filmu Zgodnja dela (Rani radovi).
Slovensko filmsko krajino je zaznamoval tudi kot pedagog in jo še zmeraj neutrudno sooblikuje kot skrbnik filmske zgodovine. Je svetovni promotor filma in še vedno dejaven ustvarjalec. Njegovemu delu je bilo posvečenih več domačih in tujih retrospektiv, ob tem pa za zdaj ostaja edini slovenski avtor, čigar retrospektiva je bila predstavljena v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA. Za svoje delo je prejel več kot 40 domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2006 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
2006. je dobil Prešernovo nagrado.
