Kekec po 50 letih spet v Sloveniji
Po več kot petdesetih letih se je naš najpriljubljenejši otroški filmski junak, govorimo seveda o Kekcu, iz izgnanstva le vrnil v domovino. Ves ta čas je original enega naših najlepših in najbolj popularnih filmov tičal v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu, kamor ga je 15. februarja 1968 predal v hrambo Triglav film, saj Slovenija v tistem času ni imela primernega depoja za hrambo filmov na zelo gorljivem nitratnem filmskem traku. Po osamosvojitvi Slovenije pa je naš narodni junak postal talec nasledstvenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja nekdanje Jugoslavije.
Zamenjali bi ga za Titove avtomobile
Slovenija se je dolga leta aktivno zavzemala za vrnitev tako Kekca kot drugih filmov ter umetnin s seznama 313 predmetov slovenske kulturne dediščine, medtem ko je Srbija to pogojevala z vrnitvijo zbirke avtomobilov predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki so bili formalno last nekdanje federacije. Zdaj so v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri (TMS).
Včeraj se je Kekec le vrnil domov, kamor spada. Skupaj z izvirnikom prvega filma iz leta 1951 z naslovom Kekec je prišlo še 12 slovenskih filmov, velikih klasik slovenskih legendarnih režiserjev. Med njimi so štirje filmi Franceta Štiglica – Na svoji zemlji, Trst, Svet na kajžarju in Balada o trobenti in oblaku ter filmi drugih režiserjev, od Jare gospode do Veselice in Treh četrtin sonca. V Jugoslovanski kinoteki pa še vedno ostajata drugi in tretji Kekec, ki ju je režiser Jože Gale posnel pozneje, to sta Srečno Kekec in Kekčeve ukane.
»Gre za izjemno pomemben del slovenske kulturne in filmske dediščine. Izvršitev pogodbe med Arhivom Republike Slovenije in Jugoslovansko kinoteko je s simbolično primopredajo filmov potekala ob začetku dnevov slovenskega filma v sredo v Beogradu, neprecenljiv zaklad pa je domov, v Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv, prispel včeraj ob 13. uri,« so sporočili iz našega državnega arhiva.
Kot smo še izvedeli, so nam filme vrnili, potem ko sta Arhiv Republike Slovenije in Jugoslovanska kinoteka 26. novembra podpisala pogodbo o nadomestilu za hrambo in varstvo omenjenih trinajstih filmov od leta 1991 oziroma ko je Slovenija poravnala to nadomestilo. Pri pogajanjih za slovensko filmsko kulturno dediščino so sodelovali ministrstvi za kulturo in za zunanje zadeve ter slovensko veleposlaništvo v Beogradu.
Niso ga hoteli niti posoditi
Poleg izvirnikov slovenskih filmov so na seznamu slovenske kulturne dediščine, ki je predmet pogajanja za vrnitev v okviru nasledstvenega sporazuma, tudi umetniška dela naših največjih umetnikov od Ivane Kobilca, Božidarja Jakca, Matije Jame, do Riharda Jakopiča in Janeza Boljke. V času nekdanje Jugoslavije so si jih podarjali politiki in funkcionarji, krasila so ambasade in politične ustanove, za mnogimi pa so se izgubile vse sledi.
Še posebno zanimiva je bila zgodba vseh treh Kekcev. Ne le da so v Beogradu zavračali vrnitev njihovih originalov, tudi posoditi jih niso hoteli, da bi jih z digitalizacijo ohranili oziroma restavrirali. To so leta 2016 storili kar sami, račun pa poslali Sloveniji. Kmalu po tem so slovenski filmarji ob pregledu digitaliziranih verzij skočili v zrak, saj so bile tako slabe, da po njihovem mnenju sploh niso bile primerne za predvajanje. Zdaj vsaj prvega Kekca in drugih 12 filmskih klasik čaka veliko lepša usoda.
