Kevin Costner za film zastavil svoj ranč
Svojim sanjam je treba slediti ne glede na ceno. Tako je sklenil Kevin Costner, ki je dolgih 35 let sanjaril in razvijal epski vestern Horizon: An American Saga (Horizont: Ameriška saga), v katerem pa so filmski studii videli preveliko tveganje. Nihče si ni upal razpreti mošnjička. Toda oskarjevec je v zgodbo verjel, celo tako močno, da je levji delež snemanja financiral sam in za film celo zastavil svoj ranč. »Ta odločitev ni bila lahka, a je bila tista, ki sem jo preprosto moral sprejeti,« je dejal o tvegani potezi, da je zaradi filmskih sanj dal ranč pod hipoteko.
O ameriški sagi je začel Costner sanjariti že leta 1998, a tedaj je bila ta še dokaj preprosta, intimna zgodba o dveh moških s starega Divjega zahoda, ki je v naslednjih nekaj letih prerasla v skrajno ambiciozen filmski projekt v štirih delih. Prevelik, preambiciozen, pretvegan za filmske studie. S skrajnimi napori je igralcu sicer uspelo privabiti dva investitorja, tretji pa je bil sam. Zastavil je ranč in iz svojega žepa dal še 35 milijonov evrov. A s tem vložkom so posneli komaj dva filma od štirih. Produkcija tretjega iz sage naj bi, če mu bo uspelo zbrati denar, stekla še to poletje. »Za naslednja dva filma sicer še nimam sredstev, a posnel ju bom in zgodbo dokončal ne glede na vse,« je odločen zvezdnik, ki se sprašuje, kje so vsi tisti milijarderji, o katerih bere in posluša. »Potrebujem nekoga impulzivnega, čustvenega, z denarjem, ki si želi na Zahod. Pa da vidimo, ali najdem takšnega kockarja. Kajti kockar, ki tvega, je tisto, kar potrebujem. Vse, kar imam, sem vložil v ta projekt.«
Težko pričakovani prvi film je Costner premierno pripeljal na canski filmski festival in kljub mešanim odzivom kritiške srenje požel 10-minutne stoječe ovacije. Nedvomno torej uspeh, zato se sprašuje, zakaj je zanj tako težko zbrati denar. »Videli ste film. Ne vem, zakaj je bilo tako težko ljudi prepričati, da bi vanj verjeli, kot verjamem jaz. Sicer ne pravim, da je moj film boljši od drugih, a hkrati ne verjamem, da so drugi boljši od mojega. Svetu ne bi dal nečesa, za kar ne bi z vsem srcem verjel, da je dobro.« In tudi zaradi te njegove vere v projekt tvegana odločitev samofinanciranja ni bila tako težka. »Vse življenje lahko denar le kupčkaš, a to mi nikoli ni šlo najbolje od rok,« razmišlja in pojasni, da kaj ti bo denar, če z njim ne počneš nečesa, do česar čutiš strast.
