PREMIERA

Kultni profesor Baltazar znova rešuje težave

Nova epizoda najuglednejšega animiranega profesorja iz prostora nekdanje skupne države
Fotografija: Animacija zdaj ni več analogna, sporočila pa ostajajo enaka. Foto: Dokumentacija Dela
Odpri galerijo
Animacija zdaj ni več analogna, sporočila pa ostajajo enaka. Foto: Dokumentacija Dela

V Zagrebu so te dni premierno predvajali nove epizode kultne hrvaške animirane serije Profesor Baltazar. Risanko z naslovom Hektorjevo odkritje je napisal in režiral Dino Krpan, pripovedovalec je Krešimir Mikić, projekt pa je nadzoroval Boris Kolar, eden od vodilnih avtorjev slovite zagrebške šole animiranega filma, ki se je med drugim proslavila ravno s profesorjem Baltazarjem.

Hektorjevo odkritje je tretja nova risanka po vrsti, odkar so leta 2005 znova obudili serijo. Producentka in ustanoviteljica Združenja Profesor Baltazar Renata Brkić je dejala, da jih načrtujejo še deset. Nove risanke po njenih besedah ustvarjajo po jasnih pravilih avtorjev izvirnega Baltazarja, so pa posodobljene in prilagojene današnjim otrokom ter nekoliko krajše (namesto enajst so dolge le še sedem minut).

Sporočila so ostala enaka kot pred 50 leti, to so mir, nenasilje, varstvo okolja, dobrota in ustvarjalnost. Baltazar namreč z znanostjo in z nenasilnimi metodami rešuje težave prebivalcev Baltazargrada. Za nanizanko je značilno tudi, da liki v zgodbi nimajo lastnega besedila, temveč dogajanje opisuje pripovedovalec.

Hrvaški igralec Krešimir Mikić je zaigral tudi v glasbenem mladinskem celovečercu Čao Bela v režiji in po scenariju Janija Severja. Foto: Sever & Sever, Bsf
Hrvaški igralec Krešimir Mikić je zaigral tudi v glasbenem mladinskem celovečercu Čao Bela v režiji in po scenariju Janija Severja. Foto: Sever & Sever, Bsf

V zagrebški Scenoteki, kjer so premierno prikazali tretji del nanizanke, so poleg Hektorjevega odkritja prikazali prvi dve risanki iz nove serije, Avgustova tretja sreča (o tem, kako je Baltazar izumil baltafon) in Vrline iz globin (o hobotnici, ki je rešila baltazarski akvarij pred algami).

Profesorja Baltazarja so snemali med letoma 1967 in 1978 v Zagreb filmu. V celotnem projektu je sodelovala ekipa dvajseterih, med katerimi so izstopali še Ante Zaninović, Pavao Štalter, Boris Kolar, Milan Blažeković in Zlatko Bourek. Avtor grafične podobe lika profesorja Baltazarja je bil hrvaški avtor animiranih filmov in karikaturist Zlatko Grgić, scenograf pa likovni umetnik in akademik Zlatko Bourek, eden od ustanoviteljev zagrebške šole risanega filma, ki je postala svetovno znana. Baltazar je bil priljubljen tudi v Sloveniji. Skupno so posneli 59 epizod.

Glasbo, vključno s prepoznavno naslovno melodijo, je napisal Tomica Simović. Simpatičnemu liku znanstvenika, ki rešuje probleme someščanov s pomočjo domišljije in znanosti, je dal ime Pavao Štalter. Serija je do danes ostala najprepoznavnejši in najuspešnejši projekt zagrebške šole animiranega filma.

Serija je leta 1969 dobila nagrado srebrni lev v Benetkah. Istega leta je prejela srebrnega huga v Chicagu ter nagrado na festivalu v Trstu. Leta 1970 je bila nagrajena v Romuniji in San Sebastianu.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij