Liffe letos z domačega kavča

Sicer mrakoben november je že tradicionalno v znamenju filmov, ki nam osvetlijo jesensko sivino. Vsak november so filmski sladokusci drli na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe. Vstopnice so bile običajno razgrabljene. Ljubitelji sedme umetnosti pa so se domov vračali kulturno nekoliko bogatejši in v pričakovanju prihodnjega leta, prihodnjega festivala in prihodnjega odličnega filmskega nabora. In tudi letos Liffe bo! Čeprav nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni, saj namesto običajne stoterice tokratni že 31. festival prinaša manjše, obvladljivejše število filmov, te pa si bo mogoče ogledati kar s kavča.

A četudi si jih zaradi epidemiološke situacije ne bo mogoče ogledati na velikem kinoplatnu, ampak prek platforme videa na zahtevo, se kljub izzivom organizatorji trudijo, da bi ohranili to klasično filmsko izkušnjo. »Ne glede na to, da bo vsaj novembra Liffe moč gledati zgolj prek spleta, ga mi še vedno jemljemo, kot da je to dogodek v kinih, in si s prikazovalci in distributerji prizadevamo ohraniti to klasično izkušnjo,« pravi programski direktor festivala Simon Popek, z dodatkom, da upa, da bo vsaj december bolj naklonjen klasičnemu obiskovanju kina in da bi tedaj morda lahko izvedli drugo polovico festivala, ki je v izvirni zasnovi vseboval 56 celovečernih filmov ter retrospektivo filmov Federica Fellinija.

Čeprav so kinodvorane zaprte, bosta prihodnja skoraj dva tedna vseeno kinematografsko obarvana. Med 11. in 22. novembrom se bo namreč odvijal 31. Liffe, na platformi pa bo na voljo 22 novih filmov. V luči ohranjanja vsaj nekaj kinoizkušnje, tudi če s kavča, pa bodo vstopnice za posamezno projekcijo dostopne v podobnem številu kot za projekcije v festivalskih dvoranah. S to razliko, da bodo izbrani filmi na ogled ves čas festivala.

Kot celoten festival bo tudi odprtje virtualno, in sicer s francoskim filmom Gagarin izpod režijske taktirke Fanny Liatard in Jeremyja Trouilha, ki se v tekmovalnem programu Perspektive poteguje za nagrado vodomec. Sicer pa bo znotraj Perspektiv prek spleta prikazanih pet filmov od izvirno osmih izbranih. Ob Gagarinu še Asistentka avstralske režiserke Kitty Green o mladi asistentki, ki je v službi priča vprašljivim aktivnostim vplivnega šefa, ki spominjajo na afero Harveyja Weinsteina.

Nadalje zmagovalni film letošnjega Sarajevskega filmskega festivala Izgnanstvo kosovskega režiserja Visarja Morina, ki pripoveduje zgodbo moškega, ki se čuti diskriminiranega in se vse bolj zapleta v mreže lastne paranoje, ter celovečerni prvenec Marka Đorđevića Moj jutranji smeh o generaciji, odrasli pod radarjem pretirano zaščitniških staršev, ki se le stežka privaja na življenje v resničnem svetu. Tekmo za vodomca pa zaokrožuje še grško-poljsko-slovenska koprodukcija Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja, ki raziskuje, kako čustva vplivajo na človekov spomin in kakšno vlogo ima pri tem sodobna tehnologija. O dobitniku glavne festivalske nagrade bo odločala lokalna žirija v sestavi Marina Gumzi, Ženja Leiler in Zdravko Duša.


V sekcijo Predpremiere je uvrščenih deset filmov, v sklopu Kralji in kraljice pa bosta prikazana dokumentarec o karanteni v Vuhanu med izbruhom novega koronavirusa, ki ga je na daljavo režiral umetnik Ai Weiwei, ter črna komedija o družini, ki razpada ob babičini smrtni postelji Zberi se, babica. Panorama prinaša film Zlo ne obstaja v režiji Mohammada Rasoulofa, Ekstravaganca pa film Mandibule v režiji Quentina Dupieuxa. Mladim gledalcem bodo v sklopu Kinobalona postregli s filmoma Volkovi in Moj brat lovi dinozavre. Kot vsako leto pa bodo nagradili tudi najboljši kratki film iz sekcije Evropa na kratko ter podelili še nagrado fipresci in nagrado Art kino mreže Slovenije.