Lojzeta Slaka niso pozabili

»Dragi Lojze, pogrešamo te. A v mislih boš z nami že naslednjo nedeljo, v tvoji domači Mirni Peči,« so minuli mesec zapisali njegovi rojaki, ki godca in kralja ljudskih src niso pozabili. Konec septembra je namreč minilo osem let, odkar Lojzeta Slaka ni več. V nedeljo so v Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči tako pripravili dobro obiskan drugi večer Slakove glasbe, katerega namen je ohranjati pristno kulturo Mirnopeške doline in glasbo, ki jo je ustvaril ta veliki mož.

Življenje je odbrzelo

»Ko je zbolel, je bolj ali manj vedel, da čudežne ozdravitve ne bo. Približno teden, preden se je za vedno poslovil, sem ga obiskal. Še zdaj se spomnim njegove misli. Rekel mi je, da se še njemu zdi neverjetno, kako hitro se je vse skupaj končalo. Če bi to rekel kdo, ki v vsem življenju ni nič pametnega naredil in mu je bilo nenehno dolgčas, bi še nekako razumel. Je pa še kako zanimivo, da je tako razmišljal Lojze Slak, ki je preigral vse življenje, bil na vseh celinah in koncih sveta, kjer jaz nikoli ne bom. Ampak v resnici je tako, tudi Lojzetovo življenje je odbrzelo od prvega do zadnjega dne,« se ga rad spomni njegov nečak Leopold Pungerčar. Prav po zaslugi Slakove družine, predvsem pa Leopolda, spomin na virtuoza na frajtonarici živi naprej.
Že lani so ustanovili Koncertno zasedbo Slavkove glasbe, s katero so obredli Slovenijo, bili so v Avstriji, turnejo pa sklenili v Ribnici. »Pripravili smo poseben koncert, na katerem se s pomočjo glasbe, ki je v živo zapeta, in bogatim scenarijem, ki sem ga napisal, ter ob številnih fotografijah in videoposnetkih sprehodimo skozi Lojzeto življenje. Njegova pot je bila v resnici precej trnova,« pripoveduje Pungerčar.

Krjavelj, Brajdimir in Berta

Spomin nanj živi naprej tudi zaradi osmih celovečernih koncertov Večer glasbe Lojzeta Slaka s tematskim naslovom V Slakovi zidanici. Prvi je bil v Prevaljah, drugi v Mirni Peči, tretji bo v Hočah, sledijo še Žalec, Benedikt, Medvode, Krško in Mislinja. Na njih obujajo spomine (tudi v sliki) na bogati repertoar Slakovih viž, z besedo pa zbrano publiko vodi prav Leopold Pungerčar. Ker je delovni naslov dogodka V Slakovi zidanici, so v ospredju pesmi, posvečene vinu in vinogradništvu.


»Ob vikendih se je rad umaknil na Trško goro, kjer sta imela z ženo Ivanko vinograd, in tam je ustvarjal v svoji vinski kleti. Vseh vinarskih skrivnosti verjetno še svoji Ivanki ni povedal. Sta pa pridelovala vrhunski cviček, ki je slovel daleč naokoli. Še danes je tam vinograd.«


Z Lojzetom Slakom je uspešno sodeloval tudi Slavko Podboj. »Ni bil ravno gostobeseden človek. Vendar je bilo tisto, kar je povedal, tehtno. Sodelovala sva na številnih veselicah in praznovanjih. Večkrat je rekel: se tako fajn počutim, jaz poskrbim za muziko, ti pa za publiko,« smeje dodaja Podboj, ki se rad spomni devetdesetih let minulega stoletja, ko so s Slakom delali izjemno televizijsko oddajo Boš videl, kaj dela Dolenc, s katero so opozorili nase in pokazali, kaj znajo in zmorejo Dolenjci.
»Lojze je znal izbirati sodelavce, tudi na Televiziji Slovenija so ga izjemno spoštovali. To smo s pridom izkoristili tudi mi okoli njega, saj smo imeli malce več svobode, kot bi je imeli sicer,« še dodaja Podboj, ki se je na odru v športni dvorani v Mirni Peči razveselil Krjavlja z Muljave ter Brajdimirja in Berte.