Med snemanjem Rockyja skoraj umrl

Rocky Balboa ga je ustvaril, a le malce je manjkalo, da bi ga tudi uničil. Sylvester Stallone je bil namreč neznano ime, dokler ni napisal scenarija o neizobraženem, a dobrosrčnem pobiralcu dolgov italijansko-ameriškega rodu iz Filadelfije, ki si z boksom uresniči svoje ameriške sanje.

Zvezdnik prav lahko ne bi dočakal današnjih 75 let. FOTO: Pascal Le Segretain/Getty Images

Podobno je Slyu film izpolnil sanje o filmski veličini, saj se je z njim prebil med hollywoodske veljake, prvemu filmu o Rockyju pa je sledilo še kar sedem nadaljevanj. A prav lahko bi bila zgolj še tri, saj bi ga nadvse resničen udarec soigralca Dolpha Lundgrena v Rockyju IV. skoraj spravil na drugo stran.

Dobro odmerjen in nadvse silovit udarec v prsni koš je Stallona namreč spravil na urgenco in za štiri dni na intenzivni oddelek bolnišnice, o njegovem okrevanju pa niso bili prepričani niti zdravniki, saj je, ko se je za nekaj trenutkov ovedel, ob sebi zagledal nune, kako molijo zanj.

Sam ga je prosil

Sylvester je bil tisti, ki je Lundgrena prosil, naj se pri snemanju pretepaške scene v boksarskem ringu ne drži nazaj. Hotel je čim bolj realističen prikaz boksarskega spopada, zato je Dolpha v vlogi Ivana Draga pozval, naj v boksarskih rokavicah pokaže svojo dominanco in ga tudi v resnici boksne, ne le zaigrano. »V tisti prvi rundi me je zbil na tla. Zares. Ni bilo zaigrano,« pripoveduje Sly in dodaja, da mu je moč udarca poškodovala rebra, ta so zadela srce.

Kultni spopad, ki bi Stallona skoraj spravil v grob. FOTO: Press

»Roko na srce, zmlel me je. V tistem prvem trenutku tega nisem vedel ali čutil, a pozneje tisti dan je moje srce začelo zatekati. Krvni tlak mi je skočil na 260! Naslednja stvar, ki se je spomnim, je bila, da sem bil na urgentnem poletu v Kalifornijo.«

Iz Kanade, kjer so snemali, so ga urgentno prepeljali v Kalifornijo. A zdravniki ob prvem pregledu nisi bili zelo optimistični. »Mislili so, da se bom verjetno že zelo kmalu pogovarjal z angeli,« pripoveduje filmski mišičnjak, ki je štiri dni preživel na intenzivnem oddelku, se boril za življenje, ob njegovi postelji pa so zanj molile nune.

Toda kljub črnim napovedim igralčev zadnji dan še ni prišel. Izvlekel se je iz najhujšega in poletel nazaj v Kanado, da končajo film. To jim je sicer uspelo, a ko je Sly videl končni izdelek, sta se v njem prepletla jeza in razočaranje. Tistega izjemnega udarca, ki bi ga kmalu spravil v grob, na filmskem traku ni bilo. »Kako so lahko nekaj takšnega izrezali iz filma?!« mu ni bila jasna odločitev studia.