Metulji letijo v nebo

V soboto, 9. junija, se je na Grajskem dvorišču Ljubljanskega gradu odvijal zaključni večer prihajajočega festivala Godibodi. Dogodek z naslovom Metulji gredo v nebo je bil posvečen pesmim Roka Vilčnika, ki so jih izvajale Bilbi, Maja Keuc, Aleksandra Iljevski, Ana Mravlje, Noa Vilčnik in Brodolomec. Za ogrevanje je poskrbela mlada jazz pianistka Taja Božič.

Beseda in glasba

Roka Vilčnika smo spoznali predvsem kot uspešnega književnika, izpostaviti velja njegovo dramatiko, že vrsto let pa velja za enega najuspešnejših tekstopiscev, je pobudnik skupin Patetico, Papir in Pliš ter gibanja Nova popevka. Odmevno je bilo tudi njegovo sodelovanje z Bilbi, Severo Gjurin in Neisho. »Iz golega veselja in za lastno popevanje sem prepesnjeval tuje hite v slovenščino,« se spominja prvih besedil za skladbe.

»Že takrat se nisem strogo držal originala, saj je pri našem zlogovno zelo polnem jeziku to velikokrat misija nemogoče. Največ pesmi sem naredil v avtu, na poti v službo, največkrat pa sem jih preveril tako, da sem jih pel otrokom za lahko noč. Važno je bilo, da obdržim atmosfero, tisti občutek, ki ga pesem da. Šele ko se mi je nabralo nekaj tega materiala, sem pomislil, da bi lahko naredil kak projekt. Tako je nastal Patetico. Ker je bil tako uspešen, sem spontano začel pisati samostojne tekste.«

Pojasnil nam je, da gre pri pisanju za glasbo za bolj realen opis sveta, ki pa seveda mora upoštevati ritem in strukturo skladb. »V neko prazno stanovanjsko stavbo seliš ljudi. Arhitektura te zgradbe je glasba, kako se bodo pa imeli in kaj se jim bo dogajalo, za to bolj poskrbim jaz. Pri poeziji naseljujem te ljudi kjer koli, tudi na Luni ali pa še dlje, in pišem o njih iz prvoosebne izkušnje, o mojem odnosu z njimi in svetu, ki ga naseljujejo. S teksti poskušam povedati kaj bolj konkretnega, čeprav velikokrat uporabljam simbolne, poetične prijeme, ki dodajo skrivnostno, le slutenjsko noto, ki se ne da prav opredeliti. Pa seveda male, vsakodnevne stvari so pomembne. Pravim, da so pop pesmi filozofija za vsakdanjo rabo. Veliko pa je odvisno od glasbe, na katero pišem. Čeprav je bilo pri meni največkrat obratno, najprej sem napisal tekst in ta je potem navdihnil skladatelja.«

Nova popevka

Gibanje Nova popevka je s skupino Papir znova uvedla in predstavila že preverjeno formo, da besedila ustvarjajo pisatelji, glasbo pa glasbeniki, medtem ko jo pojejo pevci. »Po Pateticu so besedila še kar nastajala in pojavila se mi je potreba po glasbi, ki bi jo jaz poslušal sam. Imel sem srečo, da sem naletel na odlične skladatelje Marka Gregoriča, Gregorja Stermeckega, Sebastijana Duha in seveda tudi izvajalce, s katerimi smo ustvarili nove projekte od Papirja do Pliša.

Gibanje Nova popevka poskuša opozoriti na to, da bi se pesniki vrnili k pisanju za popularno glasbo, kot je bilo nekoč značilno za staro popevko. In tudi glasbeniki in skladatelji, ki so se v tistem času večinoma obrnili k jazzu in sceno bolj ali manj prepustili amaterjem. S čimer ni nič narobe. Navsezadnje sem tudi jaz amater, v dramatiki in tekstopisju, saj za to ni šol. Na koncu le tvoji dosežki pokažejo, ali si iz pravega testa ali nisi. Ena pesem, ki ostane med ljudmi, je dovolj.« Med svojimi skladbami rad izpostavi Metulje zasedbe Pliš, ki je bila velika komercialna uspešnica.

»Všeč mi je, ko naš popevkarski slog uvrstijo ob bok novodobnim produkcijsko do kraja navitim uspešnicam. Pesem na radiu ne sme motiti dobrega razpoloženja – nekako tako gre današnja filozofija. In pa seveda, da je tuje vedno boljše. To je torej bolj s poslovnega stališča, bi temu rekli. Poskušali smo jo narediti tako, da bi nam mogoče uspelo doseči kaj takega, zato gre za posebno zadovoljstvo. Pesmi Severe Gjurin Ali je še kaj prostora tam na jugu, Neishini Malo tu, malo tam in Le kaj se skriva, Papirjeve Objem in Čudež pa Srajca in 2010, da ne govorim o Pateticu, vse me ganejo. Gre za poseben odnos, za posebno doživetje, ko slišiš na koncertu ljudi peti tvojo pesem. Blagoslov.«

Glasbeni večer

Za prihajajoči koncert na Ljubljanskem gradu je k sodelovanju povabil izvajalce, ki so mu še posebno blizu. »Seveda vseh nisem mogel in mi je lahko samo žal, tako kot tudi nisem mogel uvrstiti vseh pesmi, ki bi jih želel. V vseh teh letih sem se spoprijateljil z ljudmi, s katerimi smo ustvarili ta glasbeni opus, zaradi katerega sem sploh dobil priložnost za tako veliki koncert. Brez nekaterih si ne znam predstavljati življenja, zato imajo naši podvigi vedno pridih družinskosti, in to je še dodaten, zelo pomemben čar tega početja.«

Še posebno se veseli novih izvedb – Maja Keuc bo zapela nekaj Neishinega, Bilbi Pateticovega, Aleksandra pa Papirjevega. »Prvič se bo javno predstavila moja hčerka Noa s svojima lastnima skladbama, z atijevim besedilom seveda, debitantski nastop čaka tudi Ano Mravlje, ki ima zelo zanimiv vokal, pa do zdaj še ni javno zapela. In tu je še Brodolomec, Gregor Stermecki, ki bo prav tako zapel novo pesem in seveda najino Ali je še kaj prostora tam na jugu. Predstavili bomo tudi čisto novo pesem Maje Keuc, ki je nastala za nov mladinski film Petra Bratuše Gajin svet, z naslovom Naredi srce, ki gre takoj naslednji dan na radie, tako da jo bo mogoče ta večer slišati sploh prvič. Obeta se veliko. Sem že kar na trnih.«