Michael Keaton bo po 30 letih spet Batman

Bil je prvi pravičniški maščevalec v netopirskem ogrinjalu, ki je na kaotične ulice mesta Gotham vnašal red in se postavil po robu zlikovcem najhujše vrste. A od tedaj, ko si je Michael Keaton pod režijsko taktirko ekscentričnega Tima Burtona z okusom za mračnjaško estetiko oblekel kostum stripovskega junaka Batmana, se je odvrtelo že 32 let, ki so tekla tudi za hollywoodskega igralca.

Vseeno pa je Michael, ki ga od sedemdesetice loči le še nekaj tednov, vseskozi čutil, da bi se zlahka spet prelevil v svoj superjunaški alter ego, leta gor ali dol. »Nekje v ozadju mojih misli je vseskozi tiho ždela tudi tista, da bi se lahko vrnil k tej vlogi in bil v njej brezhiben,« je dejal in z obema rokama zagrabil ponudbo, da tudi v resnici spet postane Batman. Ne sicer kot edini superjunak iz DC-jevega superjunaškega vesolja, v prihajajočem filmu Flash bodo pred kamerami stali tudi naslovni junak, superhitri Flash, in še druga različica Batmana, ki ga je v Ligi pravičnih upodobil Ben Affleck, a vseeno bo to priložnost, da Keaton dokaže, da se mu netopirjevo ogrinjalo tudi tri desetletja pozneje še vedno odlično poda.

V prihajajočem stripovskem hitu Flash, ki prihaja v kina spomladi, bodo žarometi osvetlili Ezro Millerja kot Flasha, ki se bo izvil iz sence bolj znanih junakov Lige pravičnih, čeprav mu bodo na pomoč priskočili tudi drugi z nadnaravnimi sposobnostmi, med njimi oba Batmana v podobah Keatona in Afflecka ter Supergirl, ki jo bo oživila Sasha Calle. Prav prepletanje junakov iz vzporednih vesolj pa je bilo tisto, kar je Keatonu pri prebiranju in razumevanju scenarija povzročalo sive lase.


»Prebrati sem ga moral več kot trikrat, da sem sploh znal vprašati, kako, za vraga, to deluje. Nisem razumel. Koncept vzporednih vesolj so mi morali večkrat razložiti,« je dejal in priznal, da je precej stvari, ki jih ne razume in mu niso jasne, a to da je bilo drugačno. »Ko sem bil prvič Batman, sem ga precej bolje razumel. Zdaj mi je sicer jasna tudi ta nova, drugačna raven, in spoštujem ljudi, ki to ustvarjajo. Še zdaleč ni trapasto.« Ob tem je dodal, da še zdaj ne more povsem doumeti, kako pomemben, že kulten je postal žanr stripovskih filmov. Morda tudi zato, ker je edini stripovski film, ki ga je gledal, le tisti, v katerem je igral sam. »Po prvem Batmanu nisem videl nobenega superjunaškega filma več. Ne vem, zakaj, preprosto nikoli ni prišlo do tega.«


Vrnitev k liku, ki ga je izstrelil med zvezde, je bila zanj »že čudaško normalna«, vseeno pa so ga preplavili spomini na njegov debi. Zdelo se mu je, kot da se njegovo telo, vse njegove mišice spominjajo, kako je igrati slovitega maščevalca.