Na smučanje v Slovenijo tega dalmatinskega pevca ne bo
V nasprotju z nekaterimi njegovimi dalmatinskimi kolegi, ki prav tako radi prihajajo v Slovenijo, Goran Karan k nam ne zahaja zaradi smučarskih radosti. »Vaši hribi so lepi, ampak tudi brez smuči. Nič nimam proti smučanju, je pa pri tem voda v napačnem agregatnem stanju,« pravi glasbenik, ki se nadvse veseli nastopa in druženja s slovenskimi poslušalci v petek v Ljubljani, prav tako pa bi jim rad predstavil svoj zadnji projekt. »Letos sem naredil muzikal Ljubav je fer, za katerega sem posnel 16 prekrasnih pesmi. Ljudje me poznajo po skladbah, želel pa sem si še, da bi me spoznali tudi v drugačni luči. Takšen naslov nosi zato, ker sem v njem edini, ki govori in poje,« pravi Hrvat, ki na nastopih rad zapoje tudi kaj drugačnega. »Zapel sem tudi kakšno Puccinijevo arijo, Verdijevo Napitnico, pa tudi skladbe, kot je O sole mio,« pravi Karan, ki kljub temu, da ima tenorsko barvo glasu, nikoli ni pomislil, da bi se preizkusil kot operni pevec. Za svoje zveste poslušalce pripravlja kar veliko novosti, k nam pa se vrača enak, kot se je oboževalcem vtisnil v spomin. Njegovi lasje, speti v čop, so njegov zaščitni znak in brez njega si ga je težko predstavljati. »Ta je še iz prejšnjega stoletja. Tisočletja, pravzaprav. Na neki način je to vse skupaj precej dinozavrsko, a čop še kar ostaja,« se še namuzne priljubljeni hrvaški glasbenik.
