Na turneje vedno z rdečim naslanjačem

O Andrei Rieuju oboževalci vedo, da na odru postreže le s popolnostjo. A podobno obvlada marsikaj, kar ni povezano z glasbo. Večino prostega časa nameni najdražjim in stvarem, ki ga veselijo in niso v povezavi z glasbo. Vrtnari, ureja stanovanje, bere, uživa z vnuki. Rad se odmakne v tišino, ki morda ni vselej popolna, pa vendar ni ne melodij ne not.

»Tišina je včasih najlepša glasba, ki si jo mora vsake toliko privoščiti tudi glasbenik,« pravi virtuoz, ki se rad umakne v mir in tišino tropskega vrta, ki ga je dal postaviti doma in kjer je toplo tudi tedaj, ko je zunaj vse odeto v snežno odejo. »Tu se počutim, kot da sem na počitnicah v toplih krajih, v njem pa se rad zadržujem v vseh letnih časih. V vrtu so ptice, ribe, metulji, tropske rastline, ki ti dajo občutek kot v tropskem gozdu.« Z veseljem stopi tudi za štedilnik. Kuha je zanj poleg spanja najboljša sprostitev, a ne na turnejah. Njegova ekipa, ki šteje 60 glasbenih članov in velja za največji zasebni orkester na svetu, ima s seboj kuharja. A pri Rieuju doma je druga pesem.

Violina izpodrinila picerijo

Pred mnogo leti, ko je začenjal poklicno glasbeno pot, ni manjkalo veliko, pa bi zajadral povsem drugam. Resno je namreč razmišljal, da bi odprl picerijo. Še več, imel je že ime, Pizzeria de Andre, in celo imena za pice. Najdražja bi se imenovala po slovitem Paganiniju in gostom, ki bi jo naročili, bi Rieu zraven na violino zaigral katero od virtuozovih skladb. Preluknjal si je že ušesa za uhane, saj se je to tedaj bojda podalo picopekom. A na koncu iz te moke ni bilo kruha.

Z ženo Marjorie sta že leta lastnika pravljičnega gradu de Torentjes iz 15. stoletja v Maastrichtu. Čeprav uživata v njem, že dlje živita v hiši poleg. Grad je namenjen predvsem sprejemanju gostov in za pisarne. Omeniti velja tudi, da Rieu pravljične graščine sprva ni maral. V njej je kot otrok vadil igranje klavirja, a se mu je takrat grad zdel temačen in pust. Pozneje je naneslo, da se je preselil v bližino in med nekim sprehodom ga je žena pobarala, kako bi bilo v tem gradu živeti. Potem sta ga kupila in temeljito obnovila. Ni bilo poceni, je pa danes zato graščina kot iz pravljice, kar primerno bivališče za velikega navdušenca nad arhitekturo.

Ženina brca

Z ženo sta romantika. Ne le doma in zasebno, ampak tudi na odru, zaradi česar je romantika neizbežen del njegovih nastopov. Ne nazadnje se njegova zadnja zgoščenka imenuje Romantic moments II. (Romantični trenutki). Kljub temu imata z ženo tudi kakšen ne ravno romantičen dogovor. Med njimi, verjeli ali ne, je brca v zadnjico. Rieu si je vedno želel, da ga uspeh ne bi spremenil ali zavedel, ampak da bi ostal trdno na tleh. Zato je ženo nekoč prosil, naj ga, če bo kdaj napihnjen ali preveč domišljav, brcne v zadnjico. Menda Marjorie tega dogovora doslej še ni bilo treba izpolniti.

Na nastopih ima Rieu s seboj rdeč naslanjač. V njem se namreč najbolj sprosti in spočije, zato je na seznamu najpomembnejše opreme na turnejah. Kondicijo pa nabira na turneji tudi z osebnim trenerjem, ob čemer se drži reka, da je rana ura zlata ura. Verjame, da zgodnje vstajanje pripomore k boljšemu zdravju in večji modrosti. Svetovno znani glasbenik je tudi dedek. Obožuje razvajanje svojih vnukov, za darila pa jim najraje kupuje oblačila.