PRVENEC
Najlepše je doma
Tako je Ansambel Zeme naslovil svoj prvi album, ki naj bi izšel marca. Načrte o koncertu z istim naslovom jim je prekrižala epidemija koronavirusa.
Odpri galerijo
Ansambel Zeme. FOTO: Anka Holcman
Člani Ansambla Zeme so marca letos težko čakali na koncert, ki so ga poimenovali Najlepše je doma, posvetili pa bi ga spominu na ljudskega godca Francija Zemeta, njihovega vzornika, čigar glasbeno pot nadaljujeta njegova sinova Bojan in Andrej, gonilni sili zdajšnjega, pomlajenega Ansambla Zeme, v katerem poje tudi Bojanova žena Danijela, ki povrhu tudi odlično jodla. Poleg omenjenih treh družinskih članov so v ansamblu še harmonikar Jože Mandl, kitarist Sandi Knez, basist Jan Mithans, občasno pa se jim pri nastopih v živo pridruži bobnar Mitja Telič. A žal so morali marca načrtovani koncert odpovedati zaradi pandemije koronavirusa. Marca zato v predvidenem času ni izšel niti album, ki so ga poimenovali enako kot koncert Najlepše je doma. Večino skladb, ki so jih uvrstili nanj, skupaj jih je 12, so posneli pri producentu Tadeju Miheliču v njegovem M-MediA Recording Studiu, dve pa v AND Music Studiu pri producentu Dejanu Nipiču. Pod polovico avtorskih skladb se je kot avtor glasbe podpisal Bojan Zeme, polovica je poustvarjenih iz zakladnice njegovega očeta Francija Zemeta, besedila za pesmi pa so prispevali Bernard Miklavc, Suzana Potrč Pointinger, Marjan Stare in Danijela Zeme. Maja je album vendarle izšel, njegova predstavitev na koncertu, na katerem bi se spomnili tudi pred dvema letoma preminulega glasbenega mojstra Francija Zemeta iz Vojnika, pa je za zdaj odmaknjena v prihodnost.
Franci Zeme se je v harmoniko zaljubil že v rani mladosti, a si tega inštrumenta ni mogel privoščiti. Naposled je z zbiranjem starega železa le prislužil toliko denarja, da si je kupil svojo prvo ljubljenko, kar je bil zanj trenutek, ki ga nikoli ni pozabil. Od tistega trenutka ga je harmonika spremljala na vseh njegovih poteh. Življenje ga je iz rodnih Teharij, kjer se je rodil, pozneje poneslo na hrib svetega Tomaža nad Vojnikom, kjer sta si z ženo Faniko ustvarila prijeten dom. Lahko bi rekli, da sta si hišo postavila v čudovitem delu Vojnika, le dostop do kmetije je bil slab in sta v urejanje poti vložila veliko napora. Dom, harmonika in glasba so bili zanj največja sreča, ta se je še okrepila z rojstvom sinov Bojana in Andreja. Obema je že v zibel položil ljubezen do domače glasbe. Skupaj so peli in igrali, omogočil pa jima je tudi, da sta se glasbeno izobrazila. Tako je zanju postalo glasbeno udejstvovanje velika ljubezen, danes pa je tudi poklic. Andrej in Bojan sta bila vselej ponosna na svojega ateja in sta z največjim veseljem velikokrat zaigrala skupaj z njim v ansamblu ali doma, v krogu družine. Ljubezen do glasbe se je v družini Zeme s prihodom Bojanove žene Danijele ter vnukov Matjaža, Dominika in Katarine le še povečala. Skupaj tako nadaljujejo glasbeno poslanstvo, ki jim ga je predal Franci, ta je svoje znanje prenesel tudi na številne učence, ki so ga izjemno spoštovali, tako kot tudi slovensko glasbo.
Zemetovi so upali, da se bodo očetu in dediju Franciju lahko poklonili na velikem koncertu marca letos, ko so v goste povabili tudi legendarna narodno-zabavna sestava, in sicer Ansambel Franca Miheliča in Štiri kovače, pridružili pa bi se jim še drugi glasbeni gostje, pa tudi vnuk Dominik Zeme Pečnik in preostali mladi člani Ansambla Zeme. »V priprave smo vložili ogromno truda, zato nam je res žal, da se je zgodil koronavirus. Vseeno upamo, da bomo koncert tako, kot smo si ga zastavili, lahko pripravili enkrat v prihodnosti,« pravi Danijela Zeme Pečnik.
Namesto marca so prvi album izdali maja, koncert pa prestavili v prihodnost.
Franci Zeme se je v harmoniko zaljubil že v rani mladosti, a si tega inštrumenta ni mogel privoščiti. Naposled je z zbiranjem starega železa le prislužil toliko denarja, da si je kupil svojo prvo ljubljenko, kar je bil zanj trenutek, ki ga nikoli ni pozabil. Od tistega trenutka ga je harmonika spremljala na vseh njegovih poteh. Življenje ga je iz rodnih Teharij, kjer se je rodil, pozneje poneslo na hrib svetega Tomaža nad Vojnikom, kjer sta si z ženo Faniko ustvarila prijeten dom. Lahko bi rekli, da sta si hišo postavila v čudovitem delu Vojnika, le dostop do kmetije je bil slab in sta v urejanje poti vložila veliko napora. Dom, harmonika in glasba so bili zanj največja sreča, ta se je še okrepila z rojstvom sinov Bojana in Andreja. Obema je že v zibel položil ljubezen do domače glasbe. Skupaj so peli in igrali, omogočil pa jima je tudi, da sta se glasbeno izobrazila. Tako je zanju postalo glasbeno udejstvovanje velika ljubezen, danes pa je tudi poklic. Andrej in Bojan sta bila vselej ponosna na svojega ateja in sta z največjim veseljem velikokrat zaigrala skupaj z njim v ansamblu ali doma, v krogu družine. Ljubezen do glasbe se je v družini Zeme s prihodom Bojanove žene Danijele ter vnukov Matjaža, Dominika in Katarine le še povečala. Skupaj tako nadaljujejo glasbeno poslanstvo, ki jim ga je predal Franci, ta je svoje znanje prenesel tudi na številne učence, ki so ga izjemno spoštovali, tako kot tudi slovensko glasbo.
Na koncertu bi se spomnili pred dvema letoma preminulega glasbenega mojstra, ljudskega godca Francija Zemeta.
Zemetovi so upali, da se bodo očetu in dediju Franciju lahko poklonili na velikem koncertu marca letos, ko so v goste povabili tudi legendarna narodno-zabavna sestava, in sicer Ansambel Franca Miheliča in Štiri kovače, pridružili pa bi se jim še drugi glasbeni gostje, pa tudi vnuk Dominik Zeme Pečnik in preostali mladi člani Ansambla Zeme. »V priprave smo vložili ogromno truda, zato nam je res žal, da se je zgodil koronavirus. Vseeno upamo, da bomo koncert tako, kot smo si ga zastavili, lahko pripravili enkrat v prihodnosti,« pravi Danijela Zeme Pečnik.
