Nenadno slovo Bondovega dekleta

Na najdaljšo noč ni odštevala do vstopa v novo leto. Kot tudi ni, ko je na silvestrovo odbila polnoč, hitela pošiljati telefonskih sporočil najbližjim. Vse od božičnega večera je Tanya Roberts, ki se je z zapeljivimi oblinami, blond kodri in modrimi očmi znašla v elitni skupini filmskih zapeljivk, med Bondovimi dekleti, neodzivno ležala v bolnišnici, priklopljena na ventilator. »Bila je izjemna in prelepa. Občutek imam, kot bi ugasnila luč,« je zlomljeno dejal njen prijatelj in predstavnik Mike Pingel, ko se je Robertsova na tretji dan letošnjega leta dokončno poslovila.

Udarilo je kot strela z jasnega. V dneh, ki so vodili k božičnim praznikom, je igralka, ki je oktobra dopolnila 65 let, delovala zdrava kot dren. Hodila je po opravkih, se sprehajala s psi, celo kramljala z oboževalci prek videopogovorov. Vse do božičnega večera, ko se je kot običajno odpravila na večerni sprehod s svojimi štirinožnimi ljubljenčki, po vrnitvi domov pa se je nenadoma zgrudila. A čeprav je hitro dobila zdravniško pomoč, saj so jo takoj prepeljali v bolnišnico, ji zdravniki niso več mogli pomagati. Priklopili so jo na ventilator, stanje legendarne lepotice pa se nikoli več ni izboljšalo. Tretjega januarja je umrla v bolnišnični postelji. Čemu, je vsaj za javnost še vedno neznanka.

Začela v grozljivki

Pisalo se je leto 1975, Tanya je bila komaj 20-letna mladenka, ko je z grozljivko Forced Entry doživela svoj filmski prvenec. Naslednjih deset let pa je bilo obdobje njene največje igralske prepoznavnosti, med drugim tudi, ko se je 1980. v še zadnji sezoni priključila eni od najbolj znanih nanizank, Charliejevim angelčkom, v divjem in precej razgaljajočem kostimu pa je kot kraljica džungle zapeljevala občinstvo tudi v filmu Sheena. Kar je bilo več kot dovolj, da je pritegnila pozornost akcijske franšize o najslavnejšem tajnem agentu, šarmantnem Jamesu Bondu.


A medtem ko je verjetno marsikdo menil, da ji je z vlogo seksi geologinje Stacey Sutton v filmu Od tarče do smrti (A View to Kill) sekirica padla v med, je bila Robertsova že od začetka nekoliko sumničava, ali je to, da postane del bondijade, resnično najboljša karierna poteza. »Agentu sem dejala, da Bondova dekleta po tej vlogi ne dobijo več nobene pomembnejše vloge. A me je gladko zavrnil, da sem zmešana. Da nihče ne zavrne te vloge. In, iskreno, takšne vloge resnično nihče ne zavrne,« je dejala in dodala, da je bila pač še zelo mlada in je po temeljitem premisleku sklenila, da je postati Bondovo dekle prava odločitev. »Toda del življenja je, da sprejmeš tako dobre kot slabe odločitve,« je še dejala igralka, ki bi pozneje, ko je bila že starejša in bolj modra, verjetno drugače krmarila skozi življenje.

Po Jamesu Bondu namreč ni več dobila nobene vidnejše in pomembnejše vloge. »Igrati tovrstne seksi in glamurozne ženske te zaznamuje. Mislim, da kariere Bondovih deklet po tej vlogi začno bledeti, ker jih ljudje ne jemljejo več resno. So le lepe, a nekoliko neumne ženske.« In prav zapeljivo, a nekoliko butasto lepotico je med letoma 1998 in 2001 igrala v humoristični seriji Oh, ta sedemdeseta!, ko je kot Midge Pinciotti, mama rdečelase Donne v podobi Laure Prepon, postala dobro znana tudi mlajšim generacijam.