LEGENDE
Nepozabno praznovanje Čukov
Legendarna skupina Cankarjev dom razprodala kar dvakrat v enem dnevu .Jan Plestenjak je pel Zobarja, Vili Resnik pa Kraljestvo naše sreče.
Odpri galerijo
Čuki so za 30-letnico glasbenega delovanja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma priredili kar dva velika jubilejna koncerta. In zdaj o tem, da so res legende, ne more nihče več dvomiti. Jože Potrebuješ, Jernej Tozon, Matjaž Končan in Miha Novak so bili vseskozi na nogah, publika pa jih je spodbujala s stoječimi ovacijami. Mladi in tisti, ki so odraščali ob njihovih pesmih, so njihove nepozabne uspešnice iz vseh obdobij njihovega ustvarjanja peli z njimi in tako na svoj način dodali kamenček v mozaik nepozabnemu večeru.
»Dejansko je bil to res super dogodek, nabit s čustvi, energija se je pretakala tudi skozi vrsto gostov, ki so se zvrstili na odru. In šele skozi celoten program se je lepo videlo, kaj vse smo v 30 letih ustvarili in kakšen neizbrisen pečat, tudi kulturni, smo pustili,« je za Slovenske novice strnil misli Jože Potrebuješ, ki ga mnogi zdaj sprašujejo, kaj je bil po njegovem vrhunec večera.
»Se ne morem odločiti, kateri, saj jih je bilo več. Morda pa vendarle ta, ko smo skupaj stali na odru mladi in stari čuki. Vedel sem, da se nam bo pridružil Vinko Cankar, pa tudi Marko Vozelj, da pa bo z nami Marjan Malovrh, tega si nisem upal verjeti. Pa je bil. Čustven moment je bil še, ko je naš Miha začel peti pesem Poletna, ki jo je ustvaril Vinko, potem pa jo je v nadaljevanju odpel Vinko, ki ga poslušalci niso slišali pogosto,« je povedal.
A glasbenih presežkov je bilo seveda še veliko. Med njimi ta, ko sta na oder stopila Pika Božič in Marko Vozelj in zapela pesem Komar, ali pa ko je Jan Plestenjak odpel Zobarja, Vili Resnik pa v usnjeni jakni denimo narodno-zabavno uspešnico Kraljestvo naše sreče. »Prav tako je bil zame eden od vrhuncev večera, ko smo pesem S kitaro po Stari Ljubljani skupaj zaigrali Čuki, Modrijani, Jan Plestenjak, Barbara Žerjav (Donačka) in Jernej Pečak iz Prifarskih muzikantov, zaplesala pa je folklorna skupina Iskraemeco. Spet za druge je bil višek večera, ko sem skupaj s hčerkama Evo in Petro zapel Zgodbo o prijateljstvu, ali pa, ko me je Tilen Artač, odličen imitator, oponašal in odpel Krokodilčke, zraven pa so korakale postavne manekenke iz World top model,« našteva Jože.
Čukom so se na odru pridružili še Dejan Vunjak, Alfi Nipič, Prifarski muzikanti, Mama Manka in Poskočni muzikanti, pa Alya, Mambo Kingsi, Kingstoni, Luka Sešek, Boštjan Romih in Jasna Kuljaj, Boris Kopitar, Ribič Pepe, Kvatropirci, Fantje s Praprotna in Modrijani, prav vsi so peli njihove največje uspešnice. Vseskozi so plesali plesalci Plesnega mesta, ki s slavljenci sodelujejo tudi pri drugih projektih.
»Res že dolgo ni bilo tako lepo, tudi za nas, ki smo sicer vajeni igrati na različnih dogodkih, a prestopiti prag Cankarjevega doma je bilo tudi za nas nekaj povsem drugega. Toda dokazali smo, da spadamo v hram slovenske kulture in bomo v prihodnje razmišljali tudi o takih koncertih,« sklene Jože Potrebuješ, ki mu gre zagotovo zahvala tudi za to, da je slovensko domačo narodno-zabavno glasbo prek svojih oddaj pripeljal na male zaslone. In kako se je končalo? Seveda z afterpartyjem pri Potrebuješevih doma, za Jožetovim klavirjem, kjer pa so bili le posvečeni – Dejan Vunjak, Modrijani, Rosvita Pesek ter njen Mitja Ferenc in seveda vsi čuki.
»Dejansko je bil to res super dogodek, nabit s čustvi, energija se je pretakala tudi skozi vrsto gostov, ki so se zvrstili na odru. In šele skozi celoten program se je lepo videlo, kaj vse smo v 30 letih ustvarili in kakšen neizbrisen pečat, tudi kulturni, smo pustili,« je za Slovenske novice strnil misli Jože Potrebuješ, ki ga mnogi zdaj sprašujejo, kaj je bil po njegovem vrhunec večera.
»Se ne morem odločiti, kateri, saj jih je bilo več. Morda pa vendarle ta, ko smo skupaj stali na odru mladi in stari čuki. Vedel sem, da se nam bo pridružil Vinko Cankar, pa tudi Marko Vozelj, da pa bo z nami Marjan Malovrh, tega si nisem upal verjeti. Pa je bil. Čustven moment je bil še, ko je naš Miha začel peti pesem Poletna, ki jo je ustvaril Vinko, potem pa jo je v nadaljevanju odpel Vinko, ki ga poslušalci niso slišali pogosto,« je povedal.
A glasbenih presežkov je bilo seveda še veliko. Med njimi ta, ko sta na oder stopila Pika Božič in Marko Vozelj in zapela pesem Komar, ali pa ko je Jan Plestenjak odpel Zobarja, Vili Resnik pa v usnjeni jakni denimo narodno-zabavno uspešnico Kraljestvo naše sreče. »Prav tako je bil zame eden od vrhuncev večera, ko smo pesem S kitaro po Stari Ljubljani skupaj zaigrali Čuki, Modrijani, Jan Plestenjak, Barbara Žerjav (Donačka) in Jernej Pečak iz Prifarskih muzikantov, zaplesala pa je folklorna skupina Iskraemeco. Spet za druge je bil višek večera, ko sem skupaj s hčerkama Evo in Petro zapel Zgodbo o prijateljstvu, ali pa, ko me je Tilen Artač, odličen imitator, oponašal in odpel Krokodilčke, zraven pa so korakale postavne manekenke iz World top model,« našteva Jože.
Čukom so se na odru pridružili še Dejan Vunjak, Alfi Nipič, Prifarski muzikanti, Mama Manka in Poskočni muzikanti, pa Alya, Mambo Kingsi, Kingstoni, Luka Sešek, Boštjan Romih in Jasna Kuljaj, Boris Kopitar, Ribič Pepe, Kvatropirci, Fantje s Praprotna in Modrijani, prav vsi so peli njihove največje uspešnice. Vseskozi so plesali plesalci Plesnega mesta, ki s slavljenci sodelujejo tudi pri drugih projektih.
30
let kariere so praznovali Čuki.
let kariere so praznovali Čuki.
»Res že dolgo ni bilo tako lepo, tudi za nas, ki smo sicer vajeni igrati na različnih dogodkih, a prestopiti prag Cankarjevega doma je bilo tudi za nas nekaj povsem drugega. Toda dokazali smo, da spadamo v hram slovenske kulture in bomo v prihodnje razmišljali tudi o takih koncertih,« sklene Jože Potrebuješ, ki mu gre zagotovo zahvala tudi za to, da je slovensko domačo narodno-zabavno glasbo prek svojih oddaj pripeljal na male zaslone. In kako se je končalo? Seveda z afterpartyjem pri Potrebuješevih doma, za Jožetovim klavirjem, kjer pa so bili le posvečeni – Dejan Vunjak, Modrijani, Rosvita Pesek ter njen Mitja Ferenc in seveda vsi čuki.