Noizzzera: 10 ur ekstremne glasbene improvizacije v Velenju
Vabilo na dogodek z imenom Noizzzera v soboto, 19. oktobra, je napovedovalo konferenco. Toda seznam udeležencev, na katerem so se vrstila imena eksperimentalnih glasbenikov, za katere se uporablja izraz noiserji (iz angl. noise; hrup), je obetal vse kaj drugega kot tiskovno konferenco z mnogo suhoparnih besed. Na naše vprašanje pobudniku dogodka, ki je potekal v Mladinskem centru Velenje, Mateju Voglarju, kako si ga je pravzaprav zamislil, je ta namreč odgovoril: »Gre bolj za konferenco v smislu pogovarjanja skozi glasbo, ne z besedami. Ideja je, da se srečamo, družimo, da podobno misleči med sabo izmenjamo mnenja.«
Eni malo popustijo, drugi pa malo pritisnejo, in nastane neverjetna zvočna »harmonija«.
Dogodek, ki se je začel opoldne in trajal do desetih zvečer, je bil prav to, saj so se drug za drugim vrstili nastopi nojzerskih zasedb, pomešanih z drugimi oziroma sodelovanja; nekako tako, recimo, kot kadar Vlado Kreslin nastopi s Siddharto. Vendar je vzajemnost nastopanja med alternativnimi ustvarjalci mnogo bolj subtilna, saj je vsak zvok − šum, pok, huronsko hrumenje – trenutek improvizacije, ki se nikoli ne ponovi.
Predvajali v živo na spletu
Sodelujoči so imeli kar 10 ur časa za to, da so se na povabilo drug drugega združevali v sestave s po dvema ali celo tremi noise projekti in izvajali skupne nastope, ki jih ni omejeval ne slog, ne zvrst ne čas. Vse skupaj se je ves čas v živo predvajalo na portalu youtube.
Gre bolj za konferenco v smislu pogovarjanja skozi glasbo, ne z besedami.
No, nekoliko lažje je bilo združevanje s podobnimi podzvrstmi noisa, recimo, harsh noise wallovci (tisti, ki ustvarjajo trd elektronski hrup) skupaj in ambientalni noiserji (tisti, ki uporabljajo malce blažje zvoke, improvizirane z najrazličnejšimi sredstvi od otroških igrač do posnetega oglašanja živali, narave) skupaj.
Harmonija v narekovajih, saj je bilo 10 ur v izjemno miroljubnem pozitivnem vzdušju, ne pozabimo, preživetih v ekstremnem hrupu. Dogodek se je res pokazal za dragocenega zaradi spajanja: ne samo zaradi srečanja in nizanja kontaktov akterjev s precej malo znane glasbene scene, ampak tudi kot medgeneracijsko srečanje noiserskega podmladka z že dolgo delujočimi na tem področju; lahko bi rekli z njihovimi vzorniki; tako nam je bil v veliko veselje nastop trojne harsh noise kombinacije mladcev Human Despise in Đabe Life z Matjažem Galičičem, enim od veteranov noise scene v Sloveniji.
Ventil za sprostitev
Mladi, še ne polnoletni Aleks (Human Despise) navdušeno pravi, da je bilo »sodelovanje super, če bi le lahko, bi to ponovil vsak teden«. »Glasba me je zanimala od mladih nog, postopoma, korak za korakom, pa sem zahajal v vedno bolj ekstremne vode,« opiše, kako je postal noiser, vzrok pa je želja po izražanju odpora proti dejanjem sodobnega človeka. Noise le lahko torej tudi zdrav ventil za sprostitev.
5
NASTOPOV V ENEM DNEVU je zbrala Maša.
Proti koncu dneva je sledil veliki finale oziroma, kot bi lahko rekli, Big Noise Band – kar sedem noise projektov, združenih v grozljivo hrupni orkester. Biti del tega je bil res izjemen občutek. Tako s(m)o bili z noisersko okroglo mizo, ki je bila v bistvu kvadratna, kot se je pošalil Matej, vsi zelo zadovoljni in želimo si le še, da bi se znova našli sredstva, volja in pogum za vnovično organizacijo takega dogodka ter da bomo lahko o Noizzzeri čez par let poročali kot o tradicionalnem srečanju ustvarjalcev eksperimentalne glasbe.
