Novi Superman bo temnopolt

Jeklene mišice nadnaravne moči. Sposobnost letenja, seveda z bliskovito hitrostjo. Rentgenski vid. Povrhu pa je še skoraj nepremagljiv, njegova šibka točka je le kriptonit, ki ga naredi ranljivega. To so skupne točke vseh upodobitev Supermana doslej, najsi v stripih, najsi serijah ali na velikem platnu. Seveda pa je bil vsakič, vseeno kateri igralec ga je igral, tudi bele polti, kar pa v svetu superjunakov ni nič novega.

Ne nazadnje so ti v očeh množic vselej mladi, močni in beli, dokler nista te splošno sprejete in globoko zakoreninjene predstave pred tremi leti prekinila Črni blisk in Črni panter, ki sta se v filmsko zgodovino vpisala kot prva dva temnopolta superjunaka, ne v stranskih vlogah, pač pa kot osrednja lika filmske adaptacije. V vlogi Črnega bliska, ki lahko proizvaja elektriko in z njo manipulira, smo gledali Cressa Williamsa, Črnemu panterju pa je glas in stas posodil lani umrli igralec Chadwick Boseman. Medtem ko sta bila njuna lika temnopolta že v stripih, pa je bil Superman bel, a ga bo v prihajajoči filmski različici upodobil temnopolti igralec. Še več, pri filmskem studiu Warner Bros, ki naj bi projekt prevzel, si želijo tudi temnopoltega režiserja.
 

Junak še ni izbran

Ta-Nehisi Coates se je z izmišljenimi superjunaškimi svetovi že srečal. Znotraj Marvelovega vesolja je namreč pred petimi leti spisal stripovsko serijo o Črnem panterju – ta lik se je v stripih sicer prvič pojavil že leta 1966 –, zdaj pa ga je domišljija odnesla v neko vzporedno vesolje, kjer živi moški jeklenih mišic temne polti.

»Da so me povabili k sodelovanju, mi je v čast. Iskreno se veselim, da bom lahko dodal svoj košček k ustvarjanju izjemne zapuščine najbolj ikonskega superjunaka Amerike,« je dejal Coates, ki že piše scenarij. Če bo šlo vse po načrtu, naj bi ga sredi decembra predal studiu Warner Bros, ki želi s to drugačno različico vsem poznanega Supermana oboževalcem ponuditi nekaj novega in svežega. Podobno pa se projekta veseli J. J. Abrams, ki se je sicer kot režiser in soscenarist podpisal pod uspešnice, kot so serija Izgubljeni otok in kultni Vojna zvezd: Sila se prebuja in Epizoda IX, k novemu filmu o Supermanu pa je pristopil kot producent. »Neke nove, nadvse močne in ganljive zgodbe o Supermanu še nismo povedali. Komaj čakam, da jo zdaj pomagam prenesti na veliko platno.«

Filmski studio, izvršni producent in scenarist so torej znani, a za gledalce najpomembnejši mesti ostajata odprti. Še vedno visi v zraku, kdo bo prevzel naslovno vlogo in zavihtel režijsko taktirko. Šušljalo se je sicer že o Michaelu B. Jordanu, ki smo ga gledali v Črnem panterju, a je ta govorice, da se bo stisnil v oprijeti Supermanov kostum in si ogrnil njegovo ogrinjalo, zavrnil.

»Laska mi, da me ljudje postavljajo v to vlogo, a to zgodbo bom presedel in si jo le ogledal.« Med možnostmi pa se omenja tudi, da bi znali izbrati katero še precej neznano ime, podobno kot leta 2006, ko je bila vloga glavna vloga v filmu Superman se vrača zaupana še precej neznanemu Brandonu Routhu. Med možnimi režiserji se za zdaj omenja Barryja Jenkinsa, Ryana Cooglerja, Stevena Capla Jr., J. D. Dillarda in Regino ter Shako King.
 

Zamisel Granta Morrisona

Ideja temnopoltega Supermana se večini verjetno zdi povsem nova, skoraj nezaslišana. A čeprav bo tokrat prvič, da bo temnopolti Jekleni mož letel na velikem platnu, njegovi najbolj goreči oboževalci in dobri poznavalci DC-jevega stripovskega vesolja nad tem projektom verjetno niso povsem presenečeni. V stripovski seriji Final Crisis iz leta 2009 se je namreč pojavil lik Calvina Ellisa, ki je bil v resnici Superman iz drugega, nam vzporednega vesolja, iz t. i. Zemlje 23, kjer je njegov civilni alter ego predsednik ZDA (in ne novinar Clark Kent, kot to vemo iz vsem znane zgodbe).


Tak lik si je zamislil ustvarjalec stripov Grant Morrison, navdihnil pa ga ni nihče drug kot nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. »Ko sem pisal strip, sem slišal, kako se je Obama šalil, da se je rodil na planetu Krypton, a da ga je njegov oče poslal na Zemljo, da reši planet. V tistem sem pomislil, da bi tako lahko zaključili temačno obdobje, v katerem se je znašla Amerika.«