Obsedena je z Lucille Ball
Vsi ljubijo Lucy! Le kdo ne pozna Lucille Ball, ki je v komični seriji I love Lucy med letoma 1951 in 1957 v milijone gospodinjstev vnašala smeh in z možem Desijem Arnazom prikazala nekoliko drugačno in brez dvoma nadvse humorno plat vsakdanjega zakonskega življenja. Njuna serija je postala kultna in gledalcem še danes izvablja salve smeha.
Kritiki v dvomih
Ko je Sorkin razkril svojo izbiro za Lucille, so mnogi dvignili obrvi, še zdaleč ne prepričani, da bo Kidmanova nalogi kos. Ne ker bi dvomili o njenih igralskih sposobnostih, ne nazadnje ji je upodobitev Virginie Woolf v filmu Ure do večnosti prinesla oskarja, kritike so bile bolj površinske.
Kidmanova je k vlogi pristopila s strahom in vznemirjenostjo, že kmalu pa jo je tako vsrkala, da je postala obsedena s tem, da bi se gibala natanko tako kot pokojna komedijantka. Ure in ure je preživela pred televizijo, gledala epizode serije in posnemala ter se učila, kako se Ballova giblje, to pa ponavljala v nedogled.
»Študirala sem njene gibe in se jih učila. Zdaj so zapisani v moje telo in spomin. Postala sem obsedena s tem, da bi njene gibe povsem zadela,« priznava hollywoodska zvezdnica. »To je bila moja obsesija. Sorkinova pa, da bi jo prikazal kot človeka, da bi prikazal, kaj je tičalo za televizijsko osebnostjo Lucy Richardo, kdo je bila resnična ženska za tem televizijskim likom.«
Film, ki mu je blagoslov že dala komedijantkina hči Lucie Arnaz, v kino prihaja 10. decembra, 11 dni pozneje pa si ga bo že mogoče ogledati na plačljivi platformi Amazon Prime.
Tudi če niste nikoli zvesto gledali serije, ste verjetno videli danes že kultni prizor, v katerem Lucy v velikem sodu taca po grozdju in ga spreminja v vino – ali pa najmanj slišali zanj. Temu se, seveda, v filmu ni ognil niti Sorkin, pri snemanju pa so uporabili pravo grozdje. »Z veseljem bi to počela še precej dlje, saj je bilo noro zabavno,« je dejala Kidmanova.
