MONICA VITTI

Odšla je kraljica italijanske komedije

Monica Vitti je zaslovela s trilogijo Michelangela Antonionija v 60. letih. Že pred 20 leti se je zaradi alzheimerjeve bolezni umaknila iz javnosti.
Fotografija: Leta 1997. se je srečala tudi s papežem Janezom Pavlom II. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Leta 1997. se je srečala tudi s papežem Janezom Pavlom II. FOTO: Reuters

»Zbogom, Monica Vitti. Zbogom, kraljica italijanskega kina. Danes je resnično žalosten dan, odšla je velika umetnica,« se je ob novici o njeni smrti v 91. letu njenemu spominu poklonil italijanski minister za kulturo Dario Franceschini, italijanski premier Mario Draghi pa jo je v besedah slovesa orisal kot igralko izrednega talenta, ki je s svojo lepoto, igro in duhom osvojila generacije Italijanov.

Igrala med padanjem bomb

Svoje poslanstvo lahko odkriješ po naključju. In prav tako je Monica Vitti, v Rimu rojena kot Maria Luisa Ceciarelli, odkrila strast do igre. Med drugo svetovno vojno, ko je bila še deklica kakšnih desetih let, je v želji po tem, da bi pregnala dolgčas in turobnost tistega obdobja, segla po lutkah in s predstavami zabavala vso družino.

»Ko so padale bombe in smo poiskali zavetje v zaklonišču, sva z mlajšim bratcem poskušala z improviziranimi igrami z lutkami razvedriti ljudi okoli,« je povedala o svojih začetkih, ti pa so jo nato popeljali na študij igre in v gledališča, kjer se je najbolj pokazal njen dar za komedijo. A kljub temu se je v svet filma in na velika platna prebila z dramsko trilogijo mojstrskega režiserja Michelangela Antonionija v filmih Avantura, Noč in Mrk na začetku 60. let.

Njena pot k slavi se je začela pod Antonioni​jevo režijsko taktirko, a je nato presedlala h komedijam, moči večkrat združila z režiserjem Mariem Monicellijem ter se ustoličila kot kraljica italijanskih filmskih komedij. Še več, ob bok velikanov te zvrsti Albertu Sordiju, Marcellu Mastroianniju, Vittoriu Gassmanu in Ninu Manfrediju se je umestila kot edina ženska.

Ta njena igralska odličnost se je pokazala tudi pri nagradah filmske srenje, saj je v karieri osvojila kar pet nagrad david di donatello za najboljšo igralko, sedem italijanskih zlatih globusov, 1984. je na Berlinalu prejela srebrnega medveda, leta 1995 pa so se ji na beneškem filmskem festivalu poklonili z zlatim levom za življenjsko delo.

Slovela je po posebni lepoti. FOTO: Wikipedija
Slovela je po posebni lepoti. FOTO: Wikipedija

Pred filmskimi kamerami je zadnjič stala leta 1992 in se desetletje pozneje še zadnjič pojavila v javnosti. A šele 2011. je njen dolgoletni partner Roberto Russo, s katerim sta se zaljubila sredi 70. let in se poročila leta 2000, razkril, da je bil razlog njen boj z alzheimerjevo boleznijo, ki je nazadnje povzročila tudi njeno smrt

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije