Oživili so fenomen devetdesetih

Tine Matjašič, Matic Mlakar, Jernej Metež, Matej Kosmačin in Tomaž Medvar, pubeci iz Maribora, so svoje prve resne življenjske izkušnje pridobivali v devetdesetih. V zlatih časih generacije, ki je odraščala s skejti v rokah. V časih, ko so se cedeji in kasete še presnemavali in ko je bila moderna tehnologija še v plenicah. Takrat najstniki, ki o življenju še niso vedeli veliko, so se dobivali na dvoriščih, ulicah ali pa pri UŠC. V Mariboru. Vsak s svojim skejtom. V tistih časih je svojo priljubljenost in svoje mesto v svetovnem glasbenem mainstreamu dobivala tudi glasba skate punk. »To je glasba našega odraščanja. V njej smo se našli in z njo se poistovetimo. Ima točno tisti šus, ki ga naša generacija potrebuje. Tudi besedila so taka, da se v njih precej hitro najdemo,« pravijo fantje, ki jih navdihujejo številna glasbena imena.

Desetega novembra prihajajo v Kino Šiška. F

»Poslušamo zelo zelo raznoliko glasbo. V zadnjem času pa smo iskreno zelo srečni, da je domačo glasbeno sceno preplavil nov val neobremenjenih in svežih bendov, ki ustvarjajo pot za naprej. Od Mrfy, Joker Out, Jet Black Diamonds do seveda Koala Voice, LSŽ in tako naprej,« se navdušujejo nad uspehi glasbenih kolegov. Glasbeniki pravijo, da jih veseli pogled na neobremenjeno mladino, ki je svoj slog in tudi glasbo našla v devetdesetih. »Danes se oblačijo točno tako, kot se mi nismo želeli. Samosvoj imidž skate punka je hkrati tudi njegov fenomen – bil je v popolnem nasprotju z na primer grungeem ali alternativo tistega časa, kaj šele s mainstreamom. Ko pa vidimo 'tamale' na skejtih, smo presrečni. Stvari se na tem področju nedvomno izboljšujejo. Skejtanje na olimpijske!« se zasmejijo glasbeniki, ki jih ta mesec čakata dva velika dogodka. Fantje, ki so na slovensko glasbeno sceno prileteli leta 2019 s skladbo Nea vem kam, bodo 10. novembra prvič samostojno stali na odru ljubljanskega Kina Šiška, 25. novembra pa bodo nastopili v mariborskem Štuku.

»Prisotni so zdravi živčki. Ogromno organizacijskih stvari še urejamo, da bo vse šlo po načrtu. Res se že neizmerno veselimo obeh koncertov, v Šiški in Štuku, in tudi komaj čakamo, da lahko pokažemo, kaj smo ustvarili skupaj še z nekaterimi gosti,« se obeh nastopov veselijo glasbeniki, ki so do leta 2019 vsak po svoje in tudi v tujini tlakovali svojo glasbeno pot. Jih pa zaznamuje še ena posebnost. Skupina, ki je skate punk vrnila v prve vrste slovenske glasbene scene, je svojo bit našla v mariborščini, svojem maternem jeziku. »Naš jezik nam ne dela težav, zdi se nam, da nas imajo ljudje radi in si pojejo naše komade ne glede na to, ali igramo v Logatcu ali v Prekmurju. Petje v dialektu se nam zdi izjemnega pomena, ker je to naš, živ jezik, ki ga uporabljamo vsakodnevno, z njim se precej lažje izražamo. Precej bolj pristno vse skupaj deluje,« še povedo fantje iz skupine Alo!Stari, ki so se poimenovali kar po svojem pozdravu.