Pesmim je ta dolenjski glasbenik vdihnil še eno življenje

Svet srca, srce sveta je naslov pesniške zbirke, knjižnega prvenca dolenjskega glasbenika Jerneja Zorana, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z različnimi glasbeniki in v več glasbenih zasedbah, na primer v bendih Minister Gregor, Madžars, Tunke, Lucky Cupids in Društvo mrtvih pesnikov (DMP), potem pa je odšel na samostojno glasbeno pot. V dobrem desetletju po odhodu iz DMP je izdal pet samostojnih albumov ter kup singlov in videospotov. »Pomislil sem, da bi lahko besedilom teh pesmi vdihnil še eno življenje. Ne gre za poezijo v strogem pomenu besede, so le uglasbena besedila, ki pa lepo stojijo tudi brez glasbene podlage,« je idejo za knjigo pojasnil Zoran in dodal, da je pesmi vsebinsko razdelil v dva sklopa: ljubezenske ter družbenokritične, ki odsevajo njegov pogled na svet. »Knjigo z veliko ljubeznijo in hvaležnostjo posvečam svoji mami, ki se je po dolgi bolezni poslovila februarja,« nadaljuje in pove, da je v knjigi le ena pesem, ki ni uglasbena, pa še to utegne kmalu doleteti, da bo dobila melodijo.

»Sicer ne pesnikujem, besedila pač nastanejo, kadar imam kaj povedati. Glede na stanje sodobnega sveta menim, da bodo besedila še dolgo relevantna. Ljubezen pa tako ali tako ni nikdar iz mode, čeprav je neštetokrat prežvečena tema, a ker ima vsakdo svojo lastno zgodbo, je tema vedno nova, sveža in enkratna,« razmišlja glasbenik, ki se po treh letih in pol vrača na odre s prenovljeno spremljevalno zasedbo. »Glasba je tudi zdravilo za dušo, ponuja preporod. Želja po vrnitvi na oder že dolgo ni bila tako močna in pristna. Ta zagon nameravam zdaj izkoristiti. Tudi ustvarjalno se spet sestavljam oziroma nadaljujem delno prekinjeno zgodbo. Predvidoma jeseni bom izdal svoj šesti album, na 'lagerju' pa je še kar nekaj gigabajtov idej,« razkrije svoje načrte. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami, nastalimi v zadnjem desetletju, večinoma je umetnika v objektiv ujela Mateja Gašperin. Pri fotografiranju, pa tudi pri snemanju videospotov Jernej najraje izbira bližnje, domače lokacije, od Žužemberka do Brežic, večina fotografij pa je bila posneta prav na sredini, torej v Jernejevem rojstnem Novem mestu. Dodal je še nekaj faksimilov svojih rokopisov. »Tako bralec dobi vsaj bežen vpogled v ustvarjalni proces, od prvih osnutkov do končne verzije pesmi. Z vsemi čačkami in črtanji vred,« se nasmeji sogovornik, ki ga je v spremni besedi iskrivo opisal kočevski prijatelj trškogorskih korenin Roman Zupančič.