V KINU

Peti september! Trenutek, ki je spremenil medijsko poročanje (FOTO)

Od danes je v kinematografih. Zgodovinska drama je posneta po resničnih dogodkih.
Fotografija: Ameriška športna televizijska ekipa se je morala prilagoditi neposrednemu prenosu zajetja izraelskih športnikov za talce. FOTO: Jürgen Olczyk
Odpri galerijo
Ameriška športna televizijska ekipa se je morala prilagoditi neposrednemu prenosu zajetja izraelskih športnikov za talce. FOTO: Jürgen Olczyk

Na spored je prišel film o dogodkih med olimpijskimi igrami leta 1972 v Münchnu, ko se je morala ameriška športna televizijska ekipa prilagoditi neposrednemu prenosu zajetja izraelskih športnikov za talce.

Zgodovinska drama z naslovom Peti september je posneta po resničnih dogodkih, režiral pa jo je Tim Fehlbaum, ki je skupaj Moritzem Binderjem tudi napisal scenarij, koscenarist je Alex David. V glavnih vlogah igrajo Peter Sarsgaard, John Magaro, Ben Chaplin, Leonie Benesch, Zinedine Soualem, Georgina Rich, Corey Johnson, Marcus Rutherford, Daniel Adeosun, Benjamin Walker in Ferdinand Dörfler.

Film razkriva odločilni trenutek, ki je za vedno spremenil medijsko poročanje in še danes vpliva na poročanje v živo. Odvija se med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972 in spremlja ekipo televizijskega programa ABC Sports, ki se je s športnega poročanja v živo hitro preusmerila na poročanje o izraelskih športnikih, ki so bili zajeti kot talci. Skozi ta objektiv film ponuja pomemben vpogled v neposredni prenos, ki ga je takrat spremljalo na milijone ljudi po vsem svetu.

Geoff Mason (John Magaro), Marvin Bader (Ben Chaplin) in Roone Arledge (Peter Sarsgaard) FOTO: Paramount Pictures
Geoff Mason (John Magaro), Marvin Bader (Ben Chaplin) in Roone Arledge (Peter Sarsgaard) FOTO: Paramount Pictures
V središču zgodbe je mlad in ambiciozen producent Geoff (John Magaro), ki se želi dokazati svojemu šefu, legendarnemu direktorju televizije Rooneju Arledgeu (Peter Sarsgaard na fotografiji). FOTO: Jürgen Olczyk
V središču zgodbe je mlad in ambiciozen producent Geoff (John Magaro), ki se želi dokazati svojemu šefu, legendarnemu direktorju televizije Rooneju Arledgeu (Peter Sarsgaard na fotografiji). FOTO: Jürgen Olczyk

Celoten film se odvije v enem dnevu, ameriška ekipa novinarjev, ki je pokrivala šport in dotlej ni imela nikakršnih izkušenj s poročanjem o terorizmu in politično perečih tematikah, pa se je morala hipoma prilagoditi na situacijo in paziti, da se strasti niso razvnele.

V središču je mlad in ambiciozen producent Geoff (John Magaro), ki se želi dokazati svojemu šefu, legendarnemu direktorju televizije Rooneju Arledgeu (Peter Sarsgaard), skupaj z nemško tolmačko Marianne (Leonie Benesch) in mentorjem Marvinom Badrom (Ben Chaplin). Zgodba se osredotoča na zapletene podrobnosti takratnih visokotehnoloških zmožnosti oddajanja. Soočajo se s številnimi ogroženimi življenji in moralnimi odločitvami, ki jih je bilo treba sprejeti v nemogočem času. S svojim prizadevanjem, delom in osredotočenostjo so spreobrnili tok dogodkov, dan pa se je za vedno zapisal v zgodovino.

Črni dan

Bilo je 5. septembra 1972, ko se je osem pripadnikov palestinske teroristične skupine Črni september zgodaj zjutraj prikradlo v olimpijsko vas, kjer je bila nastanjena večina izraelskih športnikov in trenerjev. Tam so ubili enega izraelskega športnika in enega trenerja, ki sta se jim postavila po robu, devet drugih pa so vzeli za talce. Zatem so od izraelskih in zahodnonemških oblasti zahtevali izpustitev 234 palestinskih in arabskih zapornikov.

Na zajetje talcev so se izraelske oblasti odzvale odločno in dejale, da pogajanj s teroristi ne bo, saj bi to po njihovi oceni lahko spodbudilo podobne napade v prihodnosti. Ob tem naj bi Izrael ponudil Zahodni Nemčiji, da v München pošlje posebno enoto izraelskih sil, a so v Bonnu to zavrnili. Kasneje so obstoj takšne ponudbe sicer zanikali. Pogajalci so teroristom med drugim ponudili neomejene vsote denarja, kar pa so ti kategorično zavrnili.

Po tistem ni bilo več enako. FOTO: Paramount Pictures
Po tistem ni bilo več enako. FOTO: Paramount Pictures

Medtem so se OI, ki so jih organizatorji poimenovali igre miru in veselja – da bi izbrisali spomin na igre leta 1936 v Berlinu, zaznamovane z vladavino Adolfa Hitlerja –, kljub vsemu nadaljevale. Šele 12 ur po umoru prvega športnika je Mednarodni olimpijski komite (Mok) pod pritiski popustil in igre prvič v zgodovini prekinil. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij