Pisci besedil dajo viži pečat: častna člana postala Vinko Šimek in Franc Šegovc
Člani Društva pesnikov slovenske glasbe (DPSG), ki po večini pišejo besedila za različne ansamble, ki izvajajo narodno-zabavno glasbo, so se letos srečali že 26., njihova gostitelja sta bila znana glasbena zakonca Hermina in Franc Šegovc, člana legendarnih Štirih kovačev. Zbrane sta najprej pogostila na svojem domu v Legnu, potem pa so se skupaj odpravili v center Slovenj Gradca, kjer je muzej Štirih kovačev, ki letos praznujejo 68 let, Franc Šegovc pa je maja letos praznoval 85. rojstni dan.
Zbrane – srečanja se je udeležilo 18 aktivnih članov, nekaj pridruženih in tudi nekaj njihovih partnerjev – je v Slovenj Gradcu najprej sprejel in nagovoril podžupan Peter Pungartnik, pozneje pa so se odpravili še v muzej Štirih kovačev. Tam je besedo prevzela Hermina Šegovc in prisotne popeljala skozi zgodovino tega ansambla, ob tem pa se spomnila na številne prigode in tudi nezgode iz zaodrja, ki so se mu primerile v najbolj ustvarjalnih letih. Mimogrede: Štirje kovači so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejši še delujoči ansambel na svetu.
Zatem so se odpravili na kosilo v gostišče Dular v Kotlje, rojstni kraj Prežihovega Voranca, v tej gostilni pa se je Francu Šegovcu porodila ideja za pesem Mala solzica. Po kosilu je nastopil čas za redni občni zbor članov DPSG, na katerem so podelili dve zlati listini novima častnima članoma društva. To sta postala Vinko Šimek in Franc Šegovc.
Predsednik DPSG Matej Trstenjak, ki je vodenje društva prevzel lani, je aktualno stanje, kar se tiče pisanja besedil, strnil takole: »Dejstvo je, da je v zadnjem času napisanih manj besedil, kar je tudi posledica manjšega števila festivalov oziroma manjšega števila izvajalcev, ki se na festivale prijavljajo. Žal izvajalci nove skladbe jemljejo kot strošek in ne kot vložek v lastno promocijo. Res pa je tudi, da so pred desetletji glasbeniki še prodajali zgoščenke in s tem tudi nekaj zaslužili, kar pomeni, da se jim je del denarja, ki so ga v skladbe vložili, povrnil.«
Tisti, ki komponirajo glasbo, in tisti, ki pišejo besedila, so eni najpomembnejših elementov vsake skladbe.
Kot še pravi Trstenjak, so sicer v preteklosti naredili korak naprej in dosegli, da so organizatorji festivalov ob predvajanju na televiziji pod skladbami, ki so jih izvajali ansambli, navedli avtorje teh in jih tudi povabili na dogodek. »Žal pa se je veliko tistega, kar se je že odvijalo v pravo smer, čez leta spet pozabilo. In ni dobro, da moramo znova in znova opozarjati na stvari, ki smo jih že popravili. Ne nazadnje smo avtorji, tako tisti, ki komponirajo glasbo, kot tisti, ki pišemo besedila, eni najpomembnejših elementov vsake skladbe. In člani našega društva so tudi za vse letošnje festivale narodno-zabavne glasbe napisali besedila za več kot polovico skladb, ki smo jih slišali. Zato bi se organizatorji sami morali zavedati naše ustvarjalne moči in se z našim društvom še bolj povezati,« meni Trstenjak.
Kot je dejal, so predlagali, da za isto mizo v bližnji prihodnosti sedejo organizatorji festivalov, avtorji in izvajalci, ki bi se odkrito in brez zadržkov pogovorili, ali se splača vleči ta voz naprej. In če je odgovor pritrdilen, razmisliti, na kakšen način. »Ideja je bila dobro sprejeta, zato načrtujemo, da bi jo v prihodnjem letu realizirali,« pravi Trstenjak, na katerega se izvajalci pogosto obračajo, saj je v zadnjem času izjemno aktiven pisec besedil, ta so pogosto nagrajena.
26. so se srečali člani Društva pesnikov slovenske glasbe, ki pišejo besedila za različne narodno-zabavne ansamble.
»Zato menim, da bi se tudi organizatorji festivalov morali bolj obračati na nas avtorje, in ne direktno na izvajalce, saj smo mi z izvajalci zagotovo najbolj povezani. Kar se tiče starejše populacije avtorjev, pa je ravno obratno: ti imajo z izvajalci vse manj stikov, a ne po lastni krivdi. Nekoč so morali izvajalci osebno do avtorja, da so naročili besedilo, danes pa ti večinoma vse kontaktirajo prek spleta, kjer pa se starejši ne znajdejo najbolje. Zato si želim tudi v tej smeri narediti korak naprej in avtorje bolj povezati z izvajalci in obratno. Prvi korak bo, da bomo postavili novo spletno stran našega društva,« sklene Trstenjak.
