Po 19 letih je Jež posnel novo pesem

Aleksander Jež velja za enega najuspešnejših kantavtorjev slovenske zabavne glasbe, ki ga zaznamuje pristen slovenski melos, ljudske pesmi pa je rad prirejal v moderne. Legendarni pevec je v preteklosti v glasbeno zakladnico prispeval že številne uspešnice, ki so postale zimzelene, kot so: Bele vrtnice kradel sem zate, Hvala bogu, da sem Štajerc, Ti boš pa moja ostala, Vse so me ljubice zapustile. Leta 2003 se je umaknil z glasbene scene, zdaj pa je posnel novo pesem, v kateri je združil moči s svojim zetom Dejanom Muršcem – in nastala je njuna prva skupna skladba z naslovom Jaz sem dedi.

»Moj zet me je prisilil v to, da sem po 19 letih spet napisal in posnel skladbo zase. Dejan je velik mojster elektronske glasbe. Že dolgo mu govorim, da je njegova glasba na svetovnem nivoju in da si naj najde založnika kje v Evropi. Skladbo Temple of love (Dean M. feat. Dana), ki sta jo posnela skupaj z Danico Erber, predvajajo številne radijske postaje, tudi Val 202.

Najina zgodba in duet Aleksander Jež & Dean M. pa se je začela pred kratkim, ko mi je Dejan spet poslal eno svojo elektronsko skladbo, ki sem si jo dal v svoj glasbeni arhiv. Omenil sem mu, da imam idejo o pesmi z naslovom Jaz sem dedi – ta govori o dediju, ki se nikoli ne namerava predati in si priznati, da je že malo v letih. No, ta dedi sem tudi jaz, saj imam vnuka, ki bo letos star šest let, tako da zgodba sploh ni izmišljena,« pripoveduje Trboveljčan Jež, ki zadnjih 28 let živi v Savinjski dolini, natančneje v Žalcu.

Kot še pravi, je zanimivo, da pri nas vsakogar, takoj, ko dobi vnuka, vsi začnejo klicati dedi. In to od sosedov do prijateljev. »Imel sem napisanih samo nekaj stavkov, brez melodije, in Dejanu so bili verzi tako všeč, da mi je rekel, da moram to napisati do konca, ker bo super. Za šalo sem po najinem pogovoru vzel kitaro in ni mi dalo miru, zato sem se začel resno poglabljati v melodijo in predvsem v besedilo. Dejan pa je, ne da bi me kaj vprašal, začel graditi aranžma v svojem slogu, me poklical in rekel, naj pridem skladbo posnet. Pa se nisem strinjal z njegovim predlogom, ker sem to zgodbo pač že zaključil pred leti. A sem mu obljubil, da bom našel koga, ki bo primeren za interpretacijo pesmi. No, moj zet pa je vztrajal in našel mene,« v smehu prizna Aleksander, ki je glasbeno kariero začel graditi 1978., ko je ustanovil ansambel Grupa 78.

Leto pozneje je za oddajo Kar bo, pa bo kot solist posnel prva avdioposnetka z orkestrom Radia Slovenija, ki ga je vodil Jože Privšek. To je bila odskočna deska, da so ga začeli predvajati na Valu 202, odprla pa so se mu tudi vrata na številne odre in je nastopal vzporedno z glasbeniki, kot je Tomaž Domicelj, pa tudi s skupino Prah. Festivalov se je sicer redko udeleževal, njegov največji uspeh na njih pa je bil leta 1993 na Festivalu narečnih popevk v Mariboru, kjer je s pesmijo N' Štaj'rsk'm pa zmiram luš'n bo osvojil zlati klopotec in prvo nagrado občinstva. Istega leta je napisal tudi pesem Celje Champion, ki je še danes himna Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Do leta 2003, ko se je umaknil z glasbene scene, je izdal 12 albumov in pet kompilacij.