IVO MOJZER

Polnočni kavboj iz zakladnice slovenske glasbe

»Glasba je moje življenje, moja večna mladost v srcu in tudi učiteljica,« pravi 72-letni pevec. Letos je izdal tri cedeje v samozaložbi, na eni je The Beatles odigral na harmoniki. Tu pa se zgodba ne konča.
Fotografija: Ivo Mojzer v času Polnočnega kavboja FOTO: MIŠO HOCHSTATTER
Odpri galerijo
Ivo Mojzer v času Polnočnega kavboja FOTO: MIŠO HOCHSTATTER

»Če delaš v glasbi in za glasbo, spoznavaš vedno nekaj novega in se učiš,« pravi 72-letni Ivo Mojzer. Je vsestranski glasbenik, pevec, bobnar in harmonikar, ki je slovensko glasbeno sceno zaznamoval s pesmimi Ti si rekla sonce, Polnočni kavboj, Cifra mož in Deček z ulice. Kilometrine na glasbenem področju ima toliko kot le malokdo. Ima tudi svojo avtobiografijo, ki jo je naslovil Srečen je, kdor zares živi. Letos je v samozaložbi izdal tri cedeje ter longplay plošča z njegovimi izbranimi uspešnicami. Z naslovom Ti si rekla sonce. »Počaščen sem,« pravi Mojzer.

»V teh časih, ko založbe redko kateremu pevcu oziroma glasbeniku izdajo kak CD, kaj šele longplayko, se pa zares počutim počaščenega,« pravi glasbenik, ki ga je usoda vodila do mikrofona. Uspešnice Polnočni kavboj, Cifra mož, Deček z ulice in največja Ti si rekla sonce pa so se v zakladnico glasbe zapisale za vedno.
Harmonika je njegova zvesta spremljevalka na glasbeni poti. FOTO: DAVORIN FLIS
Harmonika je njegova zvesta spremljevalka na glasbeni poti. FOTO: DAVORIN FLIS

V tem letu je posnel nove projekte in v samozaložbi izdal tri nove cedeje. »Prvi ima naslov Dotik skozi čas in na njem so izbrane priredbe 19 skladb tujih zimzelenih pesmi s slovenskimi besedili. To je le en majhen izbor skladb iz mojega tujega repertoarja, iz časov, ko sem igral in prepeval v tujini, od Libije, Kenije, Italije in nazadnje do več kot 20 let življenja in igranja v Nemčiji. Ko tako igraš in prepevaš neko skladbo večer za večerom in jo ljudje navdušeno poslušajo, jo že nekako usvojiš in si jo prilastiš. Te izbrane skladbe so tudi del mojega nostalgičnega spomina na nešteto glasbenih večerov, ko sem igral in prepeval množici ljudi, ki so me prihajali poslušat, se zabavat in plesat. Vsak večer z njimi je bil zame eno lepo, posebno doživetje, druženje, veliko se jih je tudi vračalo, bili so že neke vrste moj stalni zvesti krog poslušalcev oboževalcev, poznali so me kot »Ivo aus Slovenia« in me kot takšnega izjemno lepo sprejeli. Nepozabno,« pove sogovornik, ki je venomer oboževal The Beatles.

Projekt za svojo dušo

»Prav zaradi tega je bil moj drugi letošnji glasbeni projekt, projekt, ki sem ga posnel za svojo dušo in je zame nekaj posebnega. Izbral in odigral sem meni nekaj najdražjih skladb ansambla The Beatles, ti so bili moja prva tuja glasbena skupina, ki me je že kot trinajstletnika popolnoma navdušila ter očarala in njihov oboževalec ostajam vse do danes. Beatli ter njihov način igranja, petja, vse to me je popolnoma očaralo in zasvojilo. Tako da zaigrati njihove hite na harmoniki je bila pravzaprav realizacija moje dolgo odložene želje, harmonika pa je itak vseskozi moja zvesta spremljevalka od otroških let,« pravi Ivo Mojzer, ki se rad spominja leta 1975.

Takrat je v švedskem Stockholmu stal na odru Evrovizije in v skupini Pepel in kri zapel Dan ljubezni. Leta 1975 je bil jugoslovanski izbor za pesem Evrovizije v hotelu Kvarner in zmagala je naša pesem Dan ljubezni. »Dogodkov v Stockholmu seveda ne bom nikoli pozabil, saj se ti kaj takega zgodi le redko v glasbeni karieri. V garderobi sem denimo srečal člane The Shadows, svetovno znane glasbene skupine, ki sem jih poslušal še kot najstnik po radiu, zdaj pa sem bil z njimi v isti garderobi!
Spoznal sem tudi člane Abbe, skratka, mislil sem, da sanjam. Pesem Dan ljubezni je postala prava himna, v tistem obdobju sem iz vse Jugoslavije dobil okoli 70.000 pisem oboževalk,« pove sogovornik, ki pa je storil za nekatere kar malce nerazumen obrat. Od beatlov pa do Oliverja Dragojevića.

»Oliver je bil prvi«

Ivo ponosno pove: »Za tretji, zdajšnji novi CD pa sem izbral in s harmoniko odigral priredbe nekaj meni zelo dragih hitov, žal že mojega pokojnega prijatelja Oliverja Dragojevića. Oliver je bil tudi prvi, ki je z mojega CD-ja v letu 2014 poslušal odigrane skladbe na harmoniki, še preden je bil plošček dokončno oblikovan in uradno izdan. Spominjam se, da sem ga s svojim igranjem iskreno navdušil: 'Ivo, ti melodijo na harmoniki odigraš na prav poseben način, sliši in začuti se, da prihaja iz duše in iz srca. Samo tako naprej.' Zame je to bil to dragocen kompliment od velikega glasbenega kolega in sem se ga iskreno razveselil. Tako kot sem se razveselil pohvale za ustvarjanje s harmoniko tudi od gospoda Vilka Ovsenika. Njegova pohvala mi pomeni prav izjemno veliko, je kot neke vrste nagrada za mojo tiho in dolgoletno ljubezen do tega inštrumenta.«

Glasbnih izdelkov Iva Mojzerja ne manjka in kar precej jih je v zakladnici slovenske glasbe. Začelo se je leta 1974, ko je v rokah držal svojo prvo malo vinilko, na kateri sta bili dve pesmi, in sicer Koledar ljubezni in Polnočni kavboj. »Takole je bilo,« pripoveduje Mojzer: »Nekega dne v septembru pridejo v mariborsko Slavijo znane osebnosti iz sveta glasbe: Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Mario Rijavec in moj prijatelj Ivo Štrakl. Najprej so me poslušali, nato pa mi je gospod Sepe ponudil možnost, da posnamem eno skladbo za takratno RTV Ljubljana. To je bil moj usodni Polnočni kavboj, za katerega je besedilo napisal prav Štrakl, aranžma pa je napravil Milan Ferlež. Pesem se je pojavila na B-strani plošče Koledar ljubezni, pobudo za izid pa je dal Vilko Ovsenik, izšla je pri Helidonu.

Od Polnočnega kavboja do Cifra moža

Takoj zatem sem dobil ponudbo za Slovensko popevko ’74 s skladbo Cifra mož na besedilo Franeta Milčinskega - Ježka, glasbo pa je prispeval Jože Privšek. To je bila resnično odskočna deska za naprej. V tistem obdobju sem pel skladbe od Privška, Sepeta, Robežnika, Adamiča, Žgurja, Hrušovarja, Ferleža, besedila pa so prispevali Elza Budau, Dušan Velkaverh, Ivo Štrakl, Franček Jauk, Srečko Niedorfer, Alfi Nipič, Nada Ravter …«

Pred dvema letoma je spisal avtobiografijo in jo naslovil Srečen je, kdor zares živi. V njej popisuje svoje zavite glasbene poti po Jugoslaviji, Sloveniji in svetu, osvetljuje glasbeno sceno slovenske zabavne glasbe in njene zvezde zadnjih 40 let. Bralec ima možnost spoznati družabno življenje v Mariboru in Sloveniji v 70. in 80. letih ter srečati znane obraze slovenske in takratne jugoslovanske glasbe, s katerimi je Mojzer sodeloval. Teh pa resnično ni bilo malo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije