Poznate 'gibsonko'? Ne kupujte je, podjetje propada

Prejšnji torek je glasbeni svet pretresla novica, da je sloviti proizvajalec kitar Gibson prisiljen razglasiti bankrot, potem ko se je znašel v dolgovih, ki znašajo pol milijarde dolarjev (približno 420 milijonov evrov). Podjetje je leta 2014 poskušalo spremeniti svoj pristop do kupcev, jim ponuditi cenovno ugodnejše kitare azijske izdelave iz hitro obdelanega lesa in cenenih materialov ter se podalo v svet zabavne elektronike.

Slovenski serviser kitar Tomaž Šinko nam je zaupal, da ima v zadnjem času na servisu izjemno veliko kitar znamke Gibson s počenimi vratovi, in našim bralcem celo odsvetoval nakup modelov, ki so bili izdelani v zadnjem desetletju. O težavah pri Gibsonu pa niso pričali zgolj naši serviserji, nezadovoljni so tudi trgovci; največja dunajska prodajalna glasbil Klangfarbe je zaradi neprimernega odnosa Gibsona pred časom njihove akustične kitare umaknila iz prodaje. Takrat so pojasnili, da niso mogli več prenašati njihovega vzvišenega in neprofesionalnega odnosa. Seveda je treba biti pravičen in dodati, da je kriza zajela ves trg prodaje kitar že pred desetletjem. V Združenih državah so lani prodali 2,633 milijona kitar, kar je pet odstotkov manj kot leta 2008. Obenem so kitare postale dostopne kot še nikoli, že za 100 evrov lahko kupimo solidno, kar je bilo nekoč malone smešno.

Velika podjetja, kot so Gibson, Fender pa tudi Martin in Gretsch, so dolga leta prodajala precenjene kitare, ko pa se je v 80. letih začela tekma z dostopnejšimi znamkami, kot so Squier, Epiphone, Sigma ali Electromatic, so kmalu pošle zaloge dragocenega naravno staranega lesa, tako da ga danes večino sušijo v pečicah. Ta postopek je hitrejši, a je tako obdelani les manj obstojen in akustično skromnejši. Nekateri so prepričani, da je padec prodaje kitar posledica spremembe v glasbenem okusu, prihodu elektronike in zatonu kitarskih junakov. Najverjetneje je prodajo zmanjšala dostopnost cenejših rabljenih kitar, ki jih brez težav najdemo na spletu. Na spletni strani reverb.com na leto prodajo za približno pol milijarde rabljenih kitar, gre za oceno zasebnih prodaj in izmenjav, ki ji uradne prodajne statistike seveda ne sledijo.

Amerika ni več zakon

Bankrot podjetja Gibson, kitare bodo še naprej izdelovali, je posledica slabih poslovnih odločitev, ki nimajo neposredne povezave z izdelavo kitar. Spomnimo se, da so se leta 2014 s 125 milijoni evrov vredno investicijo podali na področje domače zabave, ponudbe glasbe in zabavne elektronike ter pogoreli. Pesimistični pogledi, da je propad Gibsona napoved propada kitarske glasbe, niso v skladu z ugotovitvami muzikologov, da priljubljenost kitare še nikoli ni bila tako velika. Gre za praktičen in dosegljiv inštrument. S selitvijo proizvodnje na Kitajsko se je na tržišču pojavilo veliko ponaredkov in odličnih kitar zasebnih izvajalcev. Če je nekoč veljalo, da je najboljše zagotovilo za kakovost glasbila napis Made in USA, danes ni več tako. Še vedno so zanesljivi japonski izdelovalci, a tudi nemške kitare. Celo na Kitajskem izdelane kitare so dosegle visoko stopnjo zanesljivosti, v glavnem zaradi avtomatizacije proizvodnje. Je pa res, da ostajajo Gibsonovi modeli Les Paul, SG, ES 335, Firebird, J-45, SJ-200 še vedno sopomenke za rock in blues, še posebno če gre za starejše kose. Kitara se zagotovo še ni poslovila, kljub temu pa je očitno, da na industrijo popularne glasbe vplivajo internet, kraja intelektualne lastnine in poneumljanje ljudi.

Mediji vse manj prostora namenjajo glasbi in kulturi. Seveda obstajajo nihanja v priljubljenosti določenih tipov glasbe, okusi so pač različni, vendar smo priča padanju kakovosti vsebin že skoraj dve desetletji, ob tem se na težavo ne da nikjer opozoriti, ker za to ni medijskega prostora. Prav kitara je simbol nekakšnega meča, ki bo utrl pot skozi goščo diletantizma, amaterizma in instantne produkcije. Zato je novica o bankrotu Gibsona močno odjeknila. Čeprav ni videti, da bi se kitare in kitarski junaki kmalu poslovili, je čutiti deamerikanizacijo načina igranja tega glasbila, pojavljajo se drugačni slogi, ki jih rock in blues scena ne zazna.
Danes si lahko v trgovini kupimo obrabljena rockerska oblačila in jakne iz umetnega usnja, v prodajalni glasbil pa že tovarniško potolčeno kitaro in cenen ojačevalec. Oprava je dobra le za pred ogledalo, in dokler nam bo všeč, kar vidimo, bodo kitarski bogovi, kot so Hendrix, Clapton in Robert Johnson, tonili v pozabo.