Prestižna kanadska nagrada za Gala Gjurina

Glasbenik Gal Gjurin med najbolj priznanimi kolegi doma in v tujini velja za glasbenega genija. Nedavno je Gal, ki se je zaradi kakovosti svojega glasbenega ustvarjanja v zgodovino slovenske glasbe že vpisal z zlatimi črkami, prejel prestižni kanadski nagradi OMA Music Awards v Torontu, kar do zdaj ni uspelo nobenemu slovenskemu ustvarjalcu. Gal ima sicer mnogo talentov, ki niso nujno povezani z glasbo, a največ pri njem je, da je izjemno inteligenten in razgledan, hkrati pa skromen in preprost ter na moč prijeten sogovornik. »Na letošnjih torontskih OMA Music Awards sem prejel dve pomembni nagradi, za pesem leta, za skladbo I don’t want to meet you in Heaven in za najboljši videospot leta, za skladbo Secret. Nominira te strokovna akademija, ki je povezana z Univerzo v Trentu in Centrom za ekonomski razvoj Durhama (Oshawa), kakor se imenuje vzhodni del Toronta,« pojasnjuje Gal. »Končne nagrajence je izbrala izključno publika z glasovanjem, in ker sta moji nagradi nagradi publike, sta seveda toliko več vredni,« še pove. Število nominirancev v vsaki kategoriji je bilo omejeno na tri. Koliko jih je bilo v predpostopkih za nominacije, ni znano, a najverjetneje sorazmerno veliko, saj je Toronto najbolj poseljen del Kanade z največjo gostoto prebivalstva in glasbenega dogajanja, hkrati pa zato tudi najbolj vpliven. Kar se dogaja v Torontu, je pomembno za celotno Kanado, navaja sogovornik. »Marca letos sem recimo s skladbo Secret osvojil naslov polfinalista v Nashvillu v Tennesseeju (ZDA) na največjem svetovnem tekmovanju avtorjev, tam so bile številke znane, imel sem konkurenco prek 26 tisoč avtorjev in prek 100 tisoč skladb,« doda. Zmagovalne kipce oziroma trofeje mu bodo v kratkem dostavili kar na njegov kanadski domači naslov. Uradna gala podelitev je sicer bila pretekli teden, vendar s strogimi covidnimi restrikcijami in zelo omejenim številom obiskovalcev. »Kanada je na splošno stroga glede ukrepov, Slovenija je glede marsičesa bistveno bolj svobodna. V Kanadi PCT-pogoj ne obstaja. Obstaja samo C-pogoj. Precepljenost v Ontariu, ki ima 15 milijonov prebivalcev, je 84,1-odstotna,« pove. Kljub strogim ukrepom se bodo zaradi dobrih rezultatov v kratkem sprostila tudi vsa glasbena prizorišča in večji prireditveni centri, izvemo. »Isti dan, ko so bile nagrade podeljene, so me že klicali za dva koncerta, za enega v Torontu in enega v San Franciscu v ZDA. Morda bom lahko izpeljal še zimsko turnejo, glede na to, da sem v Sloveniji koncertiral letos poleti, kjer sem predstavljal novi dvojni kanadski album C skupaj z bendom in odlično kanadsko kantavtorico Veronico Charnley,« navdušeno doda.

V Kanadi cenijo dobro glasbo

Svojo glasbo in besedila piše sam. »Enako instrumente posnamem sam, tako da sem za realizacijo glasbe odgovoren večinoma kar sam. Imam dva studia, v Torontu in Ljubljani.« Z nagradama se mu je odprla neposredna pot do medijev in s tem strokovnega glasbenega kadra, posledično pa tudi nova pot do kanadske publike, ki se na njegovo glasbo očitno več kot dobro odziva. Zaupa nam še, da so zadeve v Kanadi drugačne kot pri nas. »Če je glasba dobra, je pač dobra, in to se ceni. V Sloveniji je ravno obratno: kakovost se ne ceni dovolj, kar za seboj potegne negativno selekcijo. V Kanadi pa je selekcija pozitivna, zato tudi država sama na sebi prosperira – nagrajuje se delavne ljudi in ceni kakovost. Kreativnim ljudem se pomaga. Predvsem pa pri takšnih nagradah, kot so OMA Awards, zadaj ni kuhinje, kakršna je značilna za slovenski prostor, saj je pač ne more biti, ker je v procesih preveč udeležencev, da bi do kakšne kuhinje sploh lahko prišlo. Stroka nas predlaga, ljudje izberejo.« V pogovoru še izvemo, da je pred meseci znova postal očka. Njegovo dolgoletno partnerico Jano Furman in Gala je osrečil tretji sin, z Jano pa sta se pred dnevi tudi zaročila. Pravi, da je prava umetnost najti tudi čas za družino, otroke, izvoljenko, šport, hobije in vse preostalo, kar ti življenje sproti prinaša na pot. Zanimalo nas je, zakaj se v slovenskih medijih ne pojavlja pogosto. »Zato ker sem sam premalo agresiven pri promociji lastne glasbe, saj mi je pač pod častjo lesti nekomu v rit, obenem pa so drugi preveč agresivni in jim je lezenje v rit osnovna dejavnost. Hkrati so se glasbeni uredniki spravili name in me dali na črne liste, ker sem se odkrito javno boril za splošne pravice in boljši položaj glasbenikov. Namesto da bi me spoštovali kot človeka, ki izrazi svoje mnenje, ko to zahteva situacija, oziroma razumeli prizadevanja, so me raje začeli šikanirati. Ljudje me sleherni dan zadnjih pet ali šest let sprašujejo, v čem je fora. Šikaniranje se jim pač zdi zelo nepravično in takega osebnega škodovanja ne podpirajo. S tem prizadenejo mene, mojo družino, sodelavce in poslušalce. Koncerti pokažejo povsem drugačno ter bolj realno sliko, tako kot jo pokažejo glasbena priznanja, ki jih pobiram na drugi strani Atlantika,« nam pojasni. Za politične stranke ne bi nastopal. »Ni šans, nobena ni vredna, da zapojem en sam ton. Politiko preziram, levo, srednjo in desno, saj jo predobro poznam od znotraj. Nobena ni naredila nič za resnični razvoj slovenske glasbe, kljub temu da smo jim leta in leta dajali vse črno na belem. Kot predsednik Glasbene zveze Slovenije sem pogajalec pri štirih vladah. Pisali smo zakonodajo. Bil sem v Bruslju. Bil sem v Reykjaviku. Bil sem, kjer je bilo pač treba. In zato, ker je bilo prav, in še enkrat bi se enako boril.« Kako vidi aktualne družbenopolitične razmere? »Vse, kar gledamo danes, sem sam izkusil na svoji koži, skupaj z določenimi drugimi glasbeniki, ki so enako na črnih listah, že deset in več let nazaj. Mislite, da se je ljudem zmešalo? Nikakor ne. Vse to sovraštvo, podtalna in nadtalna korupcija, brezčutnost in brezglavje so obstajali že prej. Le razmere za razcvet te grozne negative so primernejše. Nisem niti malo šokiran. Gre za miks toksične psihologije, strahu, požrešnosti, ignorance in egomanije. Super kombinacija, zato Slovenija kot skupnost tudi nazaduje. Potrebovali bi temeljito kolektivno psihoterapijo, ne pa facebooka.« Gal trenutno pripravlja lepo in nežno novo skladbo za slovenski trg Priveži se name, videospot je že posnet. »V okviru izida skladbe bo v oktobru in novembru spet izpeljan natečaj za glasbeno nadarjeno mladino, staro med 13 in 17 leti. Podobne natečaje, na katerih potem dobijo v dar moje instrumente, prirejam že skozi celotno obdobje epidemije, da pač po svojih močeh vnašam pozitivo v slovenski prostor. Mladini je treba vliti predvsem zaupanja. Kupim nove instrumente, jih uigram, uredim, zamenjam strune in jih potem podelim otrokom, ki sodelujejo na mojih natečajih. Odziv je zelo dober,« pove za konec.