TINA POLJANŠEK
Prevzela jo je "štajerska" harmonika
Nadarjena Kamničanka je uspešno zaključila študij na deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu.
Odpri galerijo
Tina Poljanšek je še lani pela s Prisrčniki, bila je tudi članica Navihank. FOTO: Mojca Marot
Nekdanja članica in pevka ansamblov Navihanke in Prisrčniki Tina Poljanšek je spomladi odložila mikrofon in se posvetila diplomi, ki jo zdaj že ponosno drži v rokah.
Po osmih semestrih je na deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu končala študij na oddelku ljudske glasbe, kjer si je za glavni instrument izbrala štajersko harmoniko (Steirische Harmonika), ki je podobna naši diatonični, le da je postavitev tonov na njej malce drugačna, prav tako pa ima več basov.
»Moj stranski instrument je bila klasična kitara,« nam je razložila Tina, ki pravi, da se na "štajersko" harmoniko igra predvsem tradicionalna avstrijska ljudska glasba, vse od polk in valčkov do maršev in podobno. Tu in tam pa je seveda zaigrala nanjo tudi kakšno Avsenikovo ali Miheličevo vižo. Tina, ki je v mladih letih pogosto nastopala s harmoniko na raznih harmonikarskih tekmovanjih tudi sama, pa bo zdaj, ko je postala učiteljica, harmoniko zelo verjetno poučevala tudi druge mlade talente.
Del diplome je bil zaključni koncert, ki ga je konec maja pripravila na Šenturški gori, kamor je povabila svoje sošolce in sošolke iz Avstrije, Grčije in tudi Slovenije in na katerem je skupaj z njimi zaigrala osem skladb, ki jih je aranžirala sama. »Koncert je odlično uspel! Ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisala občutke, ki so me prevevali. No, že dva dni zatem je imela zaključni koncert v svojem domačem kraju Köflach v Avstriji tudi moja sošolka Julia Wölkart, s katero skupaj promovirava štajersko harmoniko. In lahko rečem, da sva obe navdušili,« nam je zaupala simpatična Tina, ki je bila še posebno vesela številnih gostov.
Med temi je bil, denimo, vodja Alpskega kvinteta Janez Per, pa znana glasbenica in tekstopiska Vera Šolinc in njena hčerka Eva Šolinc, pa Saška Smodej, članica skupine Skater ter številni drugi.
»Vesela sem bila vsakega posebej in njihova podpora mi je veliko pomenila,« pravi Tina, ki je koncert naslovila Glasba ne pozna meja. Prav to je s svojimi sošolci in sošolkami dokazala. »Čeprav prihajamo iz različnih držav, govorimo isti jezik – jezik glasbe,« poudarja Tina, ki je koncert organizirala v lastni režiji s pomočjo sponzorjev.
Diplomski izpit je bil razdeljen na tri dele. »V prvem sem igrala štajersko harmoniko, v drugem klasično kitaro, tretji del pa je bil pedagoški in sem pred komisijo učila štajersko harmoniko v nemščini,« nam je razložila Tina. Da je glasba doma v njihovi družini, dokazuje tudi njena sestra Teja, ki je na njenem zaključnem izpitu nastopila ob kitarski spremljavi akademskega kitarista Matica Smolnikarja, avgusta pa se odpravlja na študij jazz petja v Rotterdam.
Po osmih semestrih je na deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu končala študij na oddelku ljudske glasbe, kjer si je za glavni instrument izbrala štajersko harmoniko (Steirische Harmonika), ki je podobna naši diatonični, le da je postavitev tonov na njej malce drugačna, prav tako pa ima več basov.
Štajerska harmonika je podobna naši diatonični, le da je postavitev tonov na njej malce drugačna, prav tako ima več basov.
»Moj stranski instrument je bila klasična kitara,« nam je razložila Tina, ki pravi, da se na "štajersko" harmoniko igra predvsem tradicionalna avstrijska ljudska glasba, vse od polk in valčkov do maršev in podobno. Tu in tam pa je seveda zaigrala nanjo tudi kakšno Avsenikovo ali Miheličevo vižo. Tina, ki je v mladih letih pogosto nastopala s harmoniko na raznih harmonikarskih tekmovanjih tudi sama, pa bo zdaj, ko je postala učiteljica, harmoniko zelo verjetno poučevala tudi druge mlade talente.
Brezmejna glasba
Del diplome je bil zaključni koncert, ki ga je konec maja pripravila na Šenturški gori, kamor je povabila svoje sošolce in sošolke iz Avstrije, Grčije in tudi Slovenije in na katerem je skupaj z njimi zaigrala osem skladb, ki jih je aranžirala sama. »Koncert je odlično uspel! Ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisala občutke, ki so me prevevali. No, že dva dni zatem je imela zaključni koncert v svojem domačem kraju Köflach v Avstriji tudi moja sošolka Julia Wölkart, s katero skupaj promovirava štajersko harmoniko. In lahko rečem, da sva obe navdušili,« nam je zaupala simpatična Tina, ki je bila še posebno vesela številnih gostov.
Tina Poljanšek (prva z leve) je zaigrala skupaj z ansamblom, ki so ga sestavljali njeni sošolci in sošolke iz Avstrije, Grčije in Slovenije. FOTO: Mojca Marot
Med temi je bil, denimo, vodja Alpskega kvinteta Janez Per, pa znana glasbenica in tekstopiska Vera Šolinc in njena hčerka Eva Šolinc, pa Saška Smodej, članica skupine Skater ter številni drugi.
Tina Poljanšek je bila vesela gostov na zaključnem koncertu, med katerimi so bile tudi (zgoraj od leve) Sabina, Vera in Eva Šolinc, desno ob Tini spodaj pa je Saška Smodej. FOTO: Mojca Marot
»Vesela sem bila vsakega posebej in njihova podpora mi je veliko pomenila,« pravi Tina, ki je koncert naslovila Glasba ne pozna meja. Prav to je s svojimi sošolci in sošolkami dokazala. »Čeprav prihajamo iz različnih držav, govorimo isti jezik – jezik glasbe,« poudarja Tina, ki je koncert organizirala v lastni režiji s pomočjo sponzorjev.
Tina Poljanšek in njena avstrijska sošolka Julia Wölkart FOTO: Mojca Marot
Diplomski izpit je bil razdeljen na tri dele. »V prvem sem igrala štajersko harmoniko, v drugem klasično kitaro, tretji del pa je bil pedagoški in sem pred komisijo učila štajersko harmoniko v nemščini,« nam je razložila Tina. Da je glasba doma v njihovi družini, dokazuje tudi njena sestra Teja, ki je na njenem zaključnem izpitu nastopila ob kitarski spremljavi akademskega kitarista Matica Smolnikarja, avgusta pa se odpravlja na študij jazz petja v Rotterdam.
