Priljubljeni pevec album poimenoval po svoji sliki

Pet let po izidu plošče Next je Paul McCartney predstavil svoj novi, že 17. studijski album po razpadu The Beatles z naslovom Egypt Station. Plošča, ki je nastala v sodelovanju s producentom in multiinštrumentalistom Gregom Kurstinom, je nedvomno eden najodmevnejših glasbenih izdelkov letošnjega leta, sočasno pa tudi eden vidnejših v McCartneyjevi samostojni glasbeni karieri. To je njegov prvi album po Tug of War iz leta 1982, ki je zasedel prvo mesto na ameriških lestvicah, prav tako je prvi, ki je že prvi teden zasedel vrh lestvice Billboard 200.
 

Beatlovske skladbe

Ime Egypt Station je album dobil po McCartneyjevi sliki iz leta 1988, ki tudi krasi ovitek. »Všeč mi je besedna zveza Egypt Station, je povedal McCartney. »Spominja me na albume, ki smo jih nekoč snemali. Začne se na prvi postaji s prvo skladbo, vsaka naslednja je nova postaja. Ta ideja je bila izhodišče za nadaljnje skladbe. To je zame sanjska lokacija, iz katere izvira glasba.«

Album nam ponuja 16 skladb in dva bonus posnetka, če upoštevamo še dva zvočna posnetka Opening Station in Station II. Po vzdušju bi ploščo najlažje primerjali z McCartneyjevo odlično solo izdajo Ram (1971), predvsem kar se tiče domiselnosti, raznolikosti in iskrenosti, posamezne skladbe pa so zelo beatlovske. Močan pečat je pustil Kurstin, lahko bi trdili, da se je presegel, saj mu je uspelo svoje znanje iz pop sveta – zaslovel je kot producent slavnih imen, kot so Sia, Beck, Kelly Clarkson, Pink, Adele, Lily Allen in Foo Fighters –, preseliti v bistveno bolj zahtevno zvočno sliko, ne da bi ta postala prezahtevna za povprečnega poslušalca, prej obratno, album Egypt Station je dostopen in prijeten, akustičen, simfoničen, rockovski, bosanova, pa spet kantavtorski.

Glasbe je resnično veliko, zelo je raznolika, od enostavne klavirske do mogočnih, mestoma norčavih orkestracij. Podobno kot na albumu Ram nas tudi tokrat McCartney brez olepšav zapelje v svoje življenjske refleksije, razkrije svoje poglede na svet, tudi politične, se pošali, zapoje o ljubezni in izkušnjah. Egypt Station je konceptualen, vendar posamezne skladbe delujejo kot neodvisne celote.
 

Decembra na Dunaju

Že pri prvem poslušanju se nam pesmi vtisnejo v spomin, vsaka ima svoj značaj, svoj kavelj, nad njimi bodo še posebno navdušeni oboževalci skupine The Beatles, ki bodo morda prav zaradi albuma Egypt Station posegli tudi po McCartneyjevih drugih izdajah in tako ugotovili, kako pomembno vlogo je igral znotraj legendarne skupine iz Liverpoola. In če že govorimo o The Beatles, nas bo presenetil podatek, da je Paul svojo prvo uspešnico Love Me Do ustvaril leta 1958, ko je bil star 16 let in šprical šolo.

Danes jih ima 76 in še vedno ustvarja vrhunsko glasbo. Po dolgih šestih ustvarjalnih desetletjih ni videti, da bi mu zmanjkalo zagona, nedvomno gre za glasbenega genija in enega redkih še živečih pionirjev rock'n'rolla, ki ustvarjajo iz brezpogojne ljubezni do glasbe in igranja. Denarja ima dovolj, dosegel je vse, kar se da, malone si je izmislil rockersko življenje in nastopanje, pred nikomer se mu ni treba dokazovati, a še vedno nastopa na vrhunski ravni ter potuje po svetu.

Nedavno je ponovno začel obujati spomine na svoje glasbene začetke, imel je koncert v slovitem klubu The Cavern, obiskal je svoj nekdanji dom, ki je zdaj muzej, in iskreno spregovoril tudi o nekoliko bolj žgečkljivih podrobnostih delovanja v največji skupini vseh časov. Slovenci smo se lahko o njegovi odrski vitalnosti v živo prepričali pred petimi leti, ko je nastopil na dunajskem stadionu Ernst-Happel.


Takrat je navduševal z virtuoznostjo na basu in kitari, odličnim vokalom in izborom največjih uspešnic svoje kariere. Kako je slišati v živo Egypt Station, pa bomo izvedeli 5. in 6. decembra, ko bo ponovno obiskal Dunaj, tokrat bo zaigral v dvorani Wiener Stadthalle. Vstopnice za prvi koncertni termin so pošle v 20 minutah.