Prizor posilstva z maslom še buri duhove

Gibanje za pravice žensk je doseglo odpoved predvajanja filma Zadnji tango v Parizu, ki vsebuje prizor posilstva, ki je bil posnet brez privolitve igralke Marie Schneider. Vodstvo prestižne Cinematheque Française v francoski prestolnici se je bilo po močnem odzivu skupin za pravice žensk prisiljeno ukloniti, je sporočil kino.

Cinematheque je filmski arhiv in kino, ki ga delno financira država, odločitev o odpovedi nedeljskega predvajanja pa je sprejela z namenom »pomiritve napetosti in ob upoštevanju morebitnih varnostnih tveganj«.

Kino, ne utrdba

»Smo kino, ne utrdba. Ne moremo tvegati varnosti svojega osebja in občinstva,« je po poročanju agencij povedal direktor ustanove Frederic Bonnaud. Kot je pojasnil, so začeli prejemati celo grozilna sporočila nasilnih posameznikov, zaradi česar »je organizacija predvajanja in razprave predstavljala nesorazmerno tveganje. Zato smo morali odstopiti,« je dodal.

Zadnji tango v Parizu, ki ga je leta 1972 režiral italijanski režiser Bernardo Bertolucci, bi morali predvajati v nedeljo zvečer v okviru retrospektive del ameriškega igralca Marlona Branda. Igralka Judith Godrèche, ena izmed vodilnih osebnosti francoskega gibanja #MeToo, je ostro kritizirala odločitev o predvajanju filma brez ustreznega konteksta za gledalce. Po njenem mnenju to kaže nespoštovanje do spomina Schneiderjeve, ki je umrla leta 2011.

Legendarni Bernardo Bertolucci si je prizora z Marlonom Brandom domislil med zajtrkom. Foto: Valerie Macon/Afp

»Čas je, da se prebudite, draga Cinematheque, in pokažete človečnost do 19-letnih igralk (Schneiderjeva je bila med snemanjem stara toliko) z ustreznim, človeškim ravnanjem,« je zapisala na instagramu.

Prisilna sodomija

Film raziskuje odnos med ovdovelim Američanom v Parizu in precej mlajšo žensko, kar pripelje do prizora prisilne sodomije. Čeprav je bil prizor simuliran, se je kasneje razkrilo, da Schneiderjeva ni bila obveščena o tem, kaj se bo zgodilo, saj sta jo Brando in Bertolucci pustila v nevednosti.

Bertolucci je opisal, kako sta z Brandom dobila idejo, da v scenariju za prizor posilstva uporabita maslo, vendar tega nista povedala Schneiderjevi, »ker sem želel njeno reakcijo kot dekleta, ne kot igralke. Hotel sem, da se počuti ponižano.« Opisal je, kako sta med snemanjem z Marlonom zajtrkovala na tleh stanovanja, kjer so snemali.

Maria se je po prizoru počutila ponižano in zlorabljeno.

»Tam je bila bageta in maslo, pogledala sva se in brez besed sva vedela, kaj hočeva,« je dejal. A je kasneje priznal, da se je zaradi vsega počutil nekoliko krivega.

Počutila se je ponižano

Oba sta bila kasneje nominirana za oskarja. Schneiderjeva je pozneje dejala, da so bile njene solze med snemanjem prave. »Počutila sem se ponižano in, če sem iskrena, sem se počutila malce posiljeno, tako s strani Marlona kot Bertoluccija. Po prizoru me Marlon ni potolažil niti se opravičil. Na srečo je bil posnet le en poskus,« je dejala med drugim.

Njenim obtožbam, prvič izraženim v 70. letih, večinoma niso prisluhnili, kar je bilo raziskano v nedavnem dokumentarcu Maria.

Kolektiv 50/50, ki si prizadeva za enakopravnost spolov v kinematografiji, je prav tako pozval Cinematheque, naj zagotovi »premišljeno in spoštljivo« predstavitev pričevanj in izkušenj Schneiderjeve ob predvajanju filma. Cinematheque je v petek obljubil, da bo organiziral »razpravo z občinstvom«, da bi obravnavali vprašanja, ki jih film odpira.

Bonnaud je poudaril, da je bil film leta 2017 v Cinematheque predvajan brez incidentov – še pred obdobjem #MeToo, ki je nasilje nad ženskami postavilo v ospredje.