Protest, nasilje in dimniki: to je navdih za južnokorejsko megauspešnico
Tovarna, ki se je spremenila v bojišče, policijsko nasilje in aktivist, ki je preživel 100 dni na vrhu dimnika in pri tem izgubil razum - to so resnični nemiri, ki so navdihnili serijo Squid Game, v prevodu Igra lignjev.
Druga sezona južnokorejske megauspešnice, v kateri obupani ljudje tekmujejo v smrtonosnih različicah tradicionalnih otroških iger za ogromno denarno nagrado, je postala prva Netflixova serija doslej, ki se je po gledanosti zavihtela na prvo mesto v vseh 93 državah, kjer jo predvajajo - tudi v Sloveniji.
Režiser in scenarist Hwang Dong-hyuk pa je razkril, da je navdih za glavni lik Seong Gi-huna oziroma Igralca 456, odpuščenega delavca, dobil v nasilni stavki pri proizvajalcu avtomobilov Ssangyong leta 2009, ki je imela tudi sama vse značilnosti TV- drame
Okupacija tovarne
»Želel sem pokazati, da lahko vsak običajni človek srednjega razreda v današnjem svetu čez noč pade na dno ekonomske lestvice,« je dejal. Maja 2009 je Ssangyong, propadajoči avtomobilski gigant, ki ga je prevzel konzorcij bank in zasebnih vlagateljev, napovedal, da bo odpustil več kot 2600 ljudi oziroma skoraj 40 odstotkov delovne sile.
Nekateri najuspešnejši kulturni izdelki Južne Koreje osvetljujejo državno in kapitalistično nasilje.
To je sprožilo okupacijo tovarne in 77-dnevno stavko, ki se je končala s spopadi med stavkajočimi, oboroženimi s fračami in železnimi palicami, ter policijo z gumijastimi naboji in paralizatorji. Številni člani sindikata so bili hudo pretepeni, nekateri pa zaprti.
Trpel zaradi halucinacij
A konflikt se tu ni končal. Pet let pozneje je sindikalni vodja Lee Chang-kun protestiral s 100-dnevnim sedenjem na vrhu enega izmed tovarniških dimnikov, da bi nasprotoval sodbi v prid Ssangyongu proti stavkajočim. Podporniki so mu v košari na vrvi dostavljali hrano. Med stavko je menda trpel zaradi halucinacij, saj se je vrv šotora spreminjala v vijugasto kačo.
Nekateri, ki so preživeli nemire, težko govorijo o seriji zaradi travme, ki so jo utrpeli, je povedal Lee. Posledice stavke, zaostrene z dolgotrajnimi pravnimi bitkami, so povzročile velik finančni in duševni pritisk za delavce in njihove družine, kar je privedlo do približno 30 smrti zaradi samomorov in stresnih bolezni, je dejal. »Mnogi so umrli. Ljudje so predolgo trpeli,« je dejal.
Pretepali so jih
Živo se spominja policijskih helikopterjev, ki so krožili nad njimi in ustvarjali močan veter, ki je trgal delavske dežne plašče. Lee je dejal, da ni mogel odnehati. »Videni smo bili kot nesposobni hranilci in zastareli delavski aktivisti, ki so izgubili razum,« je dejal.
»Policija nas je pretepala še dolgo potem, ko smo izgubili zavest – to se je dogajalo na našem delovnem mestu in pred očmi javnosti.« Lee je povedal, da so ga prizori v prvi sezoni Squid Game, kjer se Igralec 456 trudi ne izdati svojih sotekmovalcev, zelo ganili.
100 DNI
je aktivist preživel na vrhu dimnika.
Vendar si je želel, da bi serija spodbudila resnične spremembe za delavce v državi, zaznamovani z ekonomsko neenakostjo, napetimi industrijskimi odnosi in globoko polarizirano politiko. Uspeh prve sezone leta 2021 je v njem pustil občutek praznine in frustracije. »Takrat se je zdelo, kot da je zgodba delavcev Ssangyonga v seriji zreducirana na tržno blago,« je dejal.
Hud politični pretres
Druga sezona pa je prišla v času, ko azijska demokracija doživlja enega najhujših političnih pretresov v zadnjih desetletjih, ki ga je sprožil neuspešen poskus konservativnega predsednika Yoon Suk Yeola, da uvede vojno stanje. Vladimir Tikhonov, profesor korejskih študij na Univerzi v Oslu, pa je povedal, da nekateri najuspešnejši kulturni izdelki Južne Koreje osvetljujejo državno in kapitalistično nasilje.
»To je opazen in zanimiv fenomen – še vedno živimo v senci državnega nasilja, ki je ponavljajoča se tema v zelo uspešnih kulturnih izdelkih.«
