Prva zvezda slovitega studia je bil nemški ovčar
Včeraj je minilo 100 let, odkar so se zavrtele filmske kamere hollywoodskega studia Warner Bros., ki je danes eden največjih filmskih studiev na svetu in nam je dal številne uspešnice ter nesmrtne zvezde. Brez studia, ki se je rodil iz sanj bratov Warner, bi bila filmska zakladnica siromašnejša za klasike, kot so Casablanca, Vzhodno od raja, Umazani Harry in Upornik brez razloga, prav iz tega studia so prišle tudi nekatere najuspešnejše franšize, kot so Smrtonosno orožje, Matrica, Batman in nato trilogija Temni vitez, ter, seveda, filmska serija o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki je z več kot sedmimi milijardami dolarjev dobička četrta najbolj dobičkonosna filmska franšiza vseh časov.
Bratje Harry, Albert, Sam in Jack Warner, štirje izmed 12 otrok, so s starši v svojih najzgodnejših letih iz Poljske emigrirali v tedaj obljubljeno deželo na drugi strani velike luže. V deželo, kjer se sanje lahko uresničijo, kar je vsekakor držalo v primeru bratske četverice. Začeli so s potovanjem po ameriški zvezdni državi Ohio, kjer so odraščali, in sosednji Pensilvaniji ter s kupljenim filmskim projektorjem prirejali filmske projekcije. Sčasoma so nakupili več kinodvoran in do začetka prve svetovne vojne presedlali v distribucijo. Že leta 1918 so odprli tudi prvi filmski studio na Sunset Boulevardu v Hollywoodu in pet let pozneje, bilo je 4. aprila 1923, zagnali danes po vsem svetu znani studio Warner Bros. Pictures.
V studiih Warner so se kalila nekatera najbolj zveneča imena zlate dobe Hollywooda, med njimi Bette Davis, James Cagney, Humphrey Bogart, Ingrid Bergman in Errol Flynn. A bratje Warner zgodbe nesmrtne slave niso začeli pisati z nobenim izmed njih, temveč z nemškim ovčarjem Rin Tin Tinom, ki je bil prva resnična zvezda studia in mu gre tudi levji delež za njegov uspeh in izjemen sloves.
Filmski studio Warner Bros., ki je bil poleg Paramounta in Metro-Goldwyn-Meyerja eden od stebrov nastajajoče tovarne sanj v ZDA, se je v zgodovino vpisal tudi kot pionir zvočnih filmov. Okoli leta 1925, sredi obdobja nemega filma, sta Sam in Harry Warner postala pozorna na takrat novo in prelomno zvočno tehnologijo. Leta 1927 je studio že izdal prvi hollywoodski celovečerni zvočni film Pevec jazza – in s tem povzročil revolucijo v kinematografiji.
